Vlada zadržuje 3 mio. evrov, 1400 ljudi čaka na plačilo za že opravljeno delo

Stanje slovenskega filma znotraj kulturne industrije v Sloveniji je katastrofalno. Že sedaj je bilo marginalizirano, zdaj, ko je prišlo do sistemske popolne prekinitve financiranja, pa so celoten sektor in ljudje, ki delajo v njem, pahnjeni na rob preživetja, opozarja režiser in predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik.

Slovenska filmska produkcija namreč že vse od spomladi stoji. Več kot 30 projektov, tudi koprodukcijskih, čaka na izplačilo po veljavnih pogodbah, po nekaterih ocenah pa na izplačilo v Sloveniji čaka tudi približno 1400 filmskih ustvarjalcev, ki so svoje delo že opravili. "Gre za sektor, kjer niso le režiserji, scenaristi in igralci, gre za ljudi z obrtjo, za mizarje, pleskarje, šoferje, kuharje, gre za ljudi, ki imajo družine, ljudi, ki so naredili svoje delo, ki so opravili svoja snemanja. Nekateri projekti so bili končani že lani, plačila pa niso bila izvedena. Nihče ni pričakoval, da se bo nekaj, kar je deset let teklo normalno, in je bilo samo vprašanje birokratskega postopka, na najvišji ravni ustavilo," je kritičen Dvornik. 

Zahtevke za financiranje več kot 30 zastalih filmskih projektov so s kulturnega ministrstva na generalni sekretariat vlade posredovali najprej konec avgusta, nato pa še v začetku oktobra. In prav na vladi naj bi se zadeva ustavila. "Vlada je financiranje filmskih projektov potrdila nazadnje 21. aprila letos, od 12. maja do danes pa na potrditev na vladni seji čaka že 33 projektov," so zapisali v Društvu režiserjev in spomnili, da je bilo od 12. maja do danes že "113 vladnih sej, na katerih bi lahko obravnavali in potrdili programe". Gre sicer za sprostitev okoli treh milijonov evrov.

Dvornik je prepričan, da je edina rešitev politična volja na vrhu vlade, morda celo pri predsedniku vlade Janezu Janši. Rešitev je enostavna, pravi in pojasnjuje, da je odlok, ki je bil uveden pod prejšnjo vlado, spremenil način financiranja. "Odlok spreminja navadno subvencijo v investicijo, kar potegne za seboj drugačne postopke, ki zahtevajo potrditev na vladi. Če se ta odlok ukine, bi se vrnili nazaj na financiranje, ki ga poznamo že zadnjih deset let in so izplačila vedno potekala brez večjih zapletov," pojasnjuje.

Posledice, če do tega ne bo prišlo, opozarja Dvornik, bodo enormne. Že sedaj se je prekinil kontinuiran tok produkcije. "Posledice zdajšnje prekinitve financiranja bodo vidne v naslednjem letu, dveh, treh, ko bo upad produkcije. V naslednjih letih bo tako resno ogrožen nadaljnji razvoj projektov, saj se filmi načrtujejo več let. Dejstvo je, da noben zahtevnejši filmski projekt ne nastane zgolj s slovenskim denarjem. Procesi pridobivanja denarja iz Evrope trajajo in jih je nemogoče speljati, če nimaš domačega denarja," pojasnjuje.

Filmarji so o situaciji zato že poročali evropskim institucijam, obveščena pa je bila tudi Evropska komisija. Iz pisarne slovenske evroposlanke Tanje Fajon so sporočili, da je v torek nemška poslanka in nekdanja predsednica Odbora za kulturo v EP Petra Kammerevert na Evropsko komisijo naslovila obvestilo o skrb vzbujajoči situaciji v slovenski filmski industriji. Poslanka je po zapisu komisarki za kulturo Mariyi Gabriel in komisarju za notranji trg Thierryju Bretonu sporočila, da Janševa vlada "od začetka svojega nastopa blokira večji delež finančnih transferjev državnega proračuna, namenjenih Slovenskemu filmskemu centru (SFC)".

Petra Kammerevert je izrazila prošnjo, da slovenska vlada v stiku s komisarji, odgovornimi za evropski kulturni in ustvarjalni sektor, poišče rešitve za to nevzdržno situacijo, in opozorila, "da so takšni vladni ukrepi v nasprotju z evropskimi prizadevanji za podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju med pandemijo covida-19, evropskim demokratičnim vrednotam in ustvarjalni svobodi". Tanja Fajon pa je spomnila, da je bil doslej edini nasvet ministra za kulturo Vaska Simonitija filmskim ustvarjalcem, naj uporabijo pravne poti. Na 48. izredni seji DZ 16. novembra je namreč Simoniti na vprašanje poslanca Luke Mesca o stanju slovenskega filma odgovoril, da na ministrstvu ne morejo napraviti več kot so že, in dodal: "Če je stvar pripeljala do tega absurdnega stanja, naj filmarji uberejo še kakšno drugo pot, sodno pot, da se bo ta zadrega pravzaprav premostila in jim šla v prid."

Za slovenski film so se zavzeli tudi v Nacionalnem svetu za kulturo (NSK). Na Janšo so naslovili pobudo za prednostno vladno obravnavo filmskih projektov. V njem so spomnili, da je ministrstvo do danes SFC izplačalo le nekaj več kot 25 odstotkov sredstev, ki so mu v proračunu sicer na voljo v letu 2020. NSK Janšo in vlado naproša za čimprejšnjo, prednostno obravnavo filmskih projektov, kot je predlagal minister Simoniti, kar bi omogočilo črpanje sredstev še pred zaprtjem proračuna. "Na ta način bi vlada preprečila oz. pomembno ublažila ustvarjalno, eksistenčno in gospodarsko škodo pri številnih slovenskih filmskih projektih in ustvarjalcih kot tudi njihovih mednarodnih partnerjih. Vzpostavila bi možnosti, da se slovenski film v prihodnjem letu znova postavi na noge," piše v pobudi NSK.

Dvornik ob vsem skupaj še pravi, da gre za nesmiselno potezo vlade, ki jo je treba presekati. "Ukiniti je treba ta odlok in vrniti financiranje tako, kot je bilo. V tako težki situaciji, v kateri je zdaj država ali pa družba, dodatni problemi, ki se jih umetno kreira, niso na mestu. Vlada ima možnost to speljati in zelo hitro rešiti to zadevo," je še prepričan.