V delegaciji ministrstva so bili poleg ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki začasno vodi tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo, še državna sekretarka na slednjem Aida Kamišalić Latifić, direktor Instituta informacijskih znanosti (IZUM) Aleš Bošnjak in državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, so sporočili z ministrstva za digitalno preobrazbo.

Delegaciji omenjenega generalnega direktorata Evropske komisije so predstavili načrte Slovenije v projektih, povezanih z vzpostavitvijo drugega superračunalnika v Mariboru in tovarne umetne inteligence, ter načrte za sodelovanje pri italijanskem projektu superračunalnika v Bologni, kjer bo Slovenija sodelovala z vložkom pet milijonov evrov. Roberto Viola je po navedbah ministrstva izpostavil pomen sodelovanja Slovenije na tem razpisu in odločitev, da se za sredstva poteguje v dveh projektih, tudi v luči ohranjanja konkurenčnosti države ter predvsem povezanosti z ožjo in širšo regijo.

Samostojna prijava Slovenije, v kateri bo vodilni partner IZUM, bo obsegala dva sklopa. Prvi sklop je namenjen gradnji novega superračunalnika, prilagojenega aplikacijam s področja umetne inteligence, drugi sklop pa obsega vzpostavitev tovarne umetne inteligence, ki dejansko pomeni vzpostavitev ekosistema za razvoj in optimizacijo različnih modelov umetne inteligence, so spomnili na ministrstvu.

Slovenija si s prijavo na razpis obeta predvsem sodelovanje s tujimi strokovnjaki, ki že imajo izkušnje s področja razvijanja modelov umetne inteligence, vključitev podjetij, ki bi z modeli umetne inteligence iskala svojo konkurenčno prednost, ter povezanost z regijo in posledično potencialnimi investitorji. "Z namenom krepitve regionalnega sodelovanja smo k sodelovanju v projektu povabili vse sosednje države. Avstrija in Italija sta že izrazili pripravljenost za sodelovanje, na povratni informaciji Madžarske in Hrvaške še čakamo," so zapisali.

Pri italijanskem projektu, del katerega je Slovenija kot sodelujoča partnerica in ki so ga izvajalci danes prijavili na razpis, Slovenija po navedbah ministrstva vlaga v specifične superračunalniške zmogljivosti, ki podpirajo področje umetne inteligence. "S tem vložkom Slovenije v nadgradnjo superračunalnika v Bologni, ki bo usmerjen v umetno inteligenco, bodo imeli naši raziskovalci in podjetja možnost dostopati do neprimerno bolj zmogljive superračunalniške infrastrukture. Obenem si obetamo izmenjavo dobrih praks na področju umetne inteligence in vzpostavitev komplementarnega superračunalnika v Sloveniji," so dodali.

Vlada pred meseci napovedovala, da superračunalnik že nastaja

Slovenija je sicer še daleč od lastnega superračunalnika, ki ga je pred skupščino Združenih narodov v New Yorku omenjal premier Robert Golob. "V Sloveniji gradimo supernapreden digitalni ekosistem, ki bo povezal podatke satelitskega opazovanja s superračunalniško močjo in umetno inteligenco, da bi lahko napovedali, kako in kje se bo pojavila voda," je trdil.

Že mesece pred nastopom v New Yorku, 8. julija, pa je vlada zapisala: "V Mariboru nastaja najsodobnejši podatkovni center, eden od petih evropskih superračunalnikov, Evropska komisija bo prispevala kar 50 milijonov." Manj kot štiri mesece kasneje (28. oktobra) pa je vlada sporočila, da bomo Slovenci pet milijonov prispevali za italijanski superračunalnik, postavljen v Bologni.

Če se je torej še poleti zdelo, da smo na pragu napovedovanja vremenskih ekstremov in njihovih posledic, danes težko napovemo, ali bomo projekt sploh izpeljali. Polovico 100-milijonske investicije naj bi namreč sofinancirala Evropska unija, Slovenija pa tega denarja ni še niti dobila niti zanj doslej še ni zaprosila. Vlada se naj bi za zdaj le seznanila s pripravo prijave na razpis.