Naja Ferjan Ramirez prihaja iz Ljubljane, natančneje iz Šiške. Do svojega 18. leta je živela v Ljubljani, hodila je na gimnazijo Vič, kasneje pa na Bežigrad na mednarodno maturo. V srednji šoli se je resno ukvarjala z atletiko in bila reprezentantka mladinske in članske reprezentance v teku na 800 metrov in 400 metrov z ovirami. Zaradi športnih uspehov se ji je kasneje ponudila možnost študija v tujini.
Zakaj ste se odločili za študij v ZDA?
Predvsem se mi je zdelo, da je bilo v ZDA lažje kombinirati atletiko in resen študij. V Sloveniji je to še vedno težko. Sama sem bila po naravi vedno bolj “piflarka”. Na tekme in priprave sem vedno nosila učbenike, tako da so me prijatelji večkrat čudno gledali. Na študiju na univerzi Brown so to počeli vsi. Našla sem veliko podobno mislečih atletov (med njimi tudi sedanjega moža), in to je bila res super izkušnja.
Kakšna je razlika med študijem v Sloveniji in v ZDA?
Študij v ZDA je zelo različen od univerze do univerze, pa od predmeta do predmeta. Na univerzi Brown, kjer sem leta 2007 zaključila dodiplomski študij, je bilo vse skupaj zelo resno, saj gre za eno izmed najprestižnejših univerz v ZDA. Študira se sproti (ne samo pred izpitom) in ocene so sestavljene iz več kolokvijev. Ker je študij zelo drag (sama sem na srečo imela štipendijo), so seveda vsi študenti zelo resni, tako da le redki izpitov ne opravijo v prvem roku.
Se je bilo težko navaditi na drugo okolje, način življenja? Kako so vas sprejeli v ZDA?
V začetku je bilo kar nekaj smešnih dogodivščin, zdaj pa sem na vse skupaj že navajena. Seveda me še vedno kaj preseneti, predvsem na področju zdravstva, šolstva in starševstva, kjer vse skupaj poteka precej drugače kot v Sloveniji.
V ZDA ste si našli službo in ustvarili družino. Kje živite? Kje delate?
Živim v Seattlu in delam na Institute for Learning & Brain Sciences na University of Washington. Opravljam raziskovalno delo z otroki med rojstvom in tretjim letom, predvsem študiramo, kako elastični in dojemljivi za učenje jezika so možgani v tej starosti. Delovni čas je zelo svoboden. Veliko dela lahko opravim od doma ali pa izven delovnega časa. To je po eni strani super, ker imam veliko svobode … po drugi strani pa to pomeni, da včasih delam dan in noč, med vikendi ali med dopustom. Vse skupaj mi zaenkrat zelo ustreza, ker imam res zanimivo delo, v katerem uživam. Včasih pa imam res grozno gužvo, in takrat si želim, da bi imela klasičen osemurni delovnik.
Ste ena izmed soavtoric zanimive raziskave o tem, da se lahko že dojenčki učijo več jezikov hkrati. Ali doma upoštevate odkritja, do katerih ste prišli z raziskavo?
Seveda, doma upoštevamo odkritja raziskav in se trudimo, da bosta oba otroka govorila slovensko in špansko. Zaenkrat nam gre kar dobro, je pa s španščino v ZDA precej lažje kot s slovenščino, saj imamo kar nekaj špansko govorečih prijateljev. Za slovenščino sem pa samo jaz, pa babica in dedi med počitnicami in preko Skypa.
Menite, da bi v Sloveniji imeli enake možnosti pri razvijanju svojega potenciala in raziskovanju, v obsegu, kot ga opravljate zdaj?
V Sloveniji stanje raziskovalnega dela slabo poznam, tako da težko komentiram. Seveda opreme, ki smo jo uporabili v zadnji študiji (magnetoencefalografija) v Sloveniji ni, kar pa seveda ne pomeni, da se kvalitetnih raziskav ne da opravljati… Predvsem bi verjetno imela manjše možnosti za interdisciplinarno sodelovanje s strokovnjaki z različnih področij. Na naši univerzi na primer sodelujem s psihologi, nevrologi, fiziki.
Če bi imeli enake pogoje in možnosti, bi se vrnili v Slovenijo?
Težko bi rekla. Moja selitev v ZDA ni bila ravno načrtovana. Želela sem si doštudirati in se vrniti ... Potem sem nadaljevala s podiplomskim študijem, vmes sem se poročila, tik pred zaključkom doktorata pa se nama je rodil prvi otrok, čez dve leti in pol pa še drugi. Ob vseh dogodkih je seveda vrnitev v Slovenijo postala bolj kompleksno vprašanje. Seveda sem sedaj vesela, da sem, kjer sem. O vrnitvi v Slovenijo z možem velikokrat razmišljava … trenutno bi bilo vse skupaj precej težko izvedljivo, ampak verjetno ne bo vedno tako. Zakaj pa ne?
Kakšne cilje imate za prihodnost?
Trenutno so otroci še zelo majhni, tako da so cilji predvsem kratkoročni. Osebno in poklicno pa mislim, da sem na pravi poti. Želim nadaljevati z raziskovalnim delom, ki ga opravljam.
Kakšno je življenje v ZDA? Je kakovost življenja boljša kot v Sloveniji?
Kakovost življenja je v ZDA zelo različna in odvisna od kraja, zaposlitve in se mnogo drugih dejavnikov. Če pogledam svojo družino, se mi zdi, da je vsakodnevno življenje po eni strani bolj kakovostno kot v Sloveniji, po drugi pa manj. Predvsem je nerodno to, da z možem nimava v bližini sorodnikov, ki bi nama lahko pomagali z otroki, varstvo pa je zelo drago.
Pogrešate Slovenijo?
Seveda pogrešam Slovenijo, predvsem družino in prijatelje. O vrnitvi z možem kar veliko razmišljava. Trenutno ni pravi čas za to, ampak verjemem, da še pride. Zelo pomembo se mi zdi, da se otroka zavedata, da sta Slovenca, in da se z veseljem hodita na počitnice k babici in dedku.
Imate mogoče kakšen nasvet za Slovence, ki bi radi odšli na študij ali si poiskali delo v ZDA, pa se bojijo novih izzivov?
Študij v ZDA je za slovenske srednješolce verjetno še danes precej težko dostopen, saj je treba opraviti kar nekaj izpitov. Potrebne je kar nekaj volje in vztrajnosti, ampak slovenske gimnazije nas za vse skupaj kar dobro pripravijo. Vse skupaj je zelo zanimiva in neprecenljiva izkušnja.