Novinarka Barbara Potočar iz Šentjerneja je pred usodnim potovanjem v Afriki že bila, po Črni celini je namreč potovala z znanim popotnikom Zvonetom Šerugo. V Afriko si je tudi sama želela popeljat popotnike, tokrat pa je šla sama. Podala se je v Ugando, Kenijo, Tanzanijo. V Tanzaniji se je okužila s trebušnim tifusom, ki je bil zanjo tudi usoden.
Z ministrstva za zunanje zadeve so potrdili, da so o smrti Slovenke obveščeni in da bodo primerno ukrepali. ''V povezavi s pristojnimi organi ter v okviru svojih pooblastil bo ministrstvo zagotovilo ustrezno pomoč svojcem pri prenosu posmrtnih ostankov v Slovenijo. MZZ bo tudi nadaljnje aktivnosti opravljalo v spoštovanju varovanja osebnih podatkov in svojcev umrle državljanke,'' so sporočili iz MZZ.
Kot je zapisano na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja, je tifus črevesna nalezljiva bolezen, katere povzročiteljica je bakterija. Do okužbe pride z okuženo hrano in pijačo ter z okuženimi rokami, bakterija pa povzroči vnetje črevesne stene. Bolezenski znaki se kažejo s počasi naraščajočo temperaturo in glavobolom. Po 5–7 dneh doseže vročina vrh in tako ostane naslednja 2 tedna. Četrti teden se prične počasi spuščati do normalne vrednosti. Na začetku se lahko pojavijo hude krvave driske. Zaradi tifusnih klic, ki krožijo po krvi, je človek omotičen. Pojavi se lahko delirij.
Bolezen zasledimo v deželah s slabimi higienskimi razmerami in starimi neurejenimi sanitarijami, je še zapisano na strani IVZ, kjer priporočajo enkratno cepljenje, ki daje zaščito proti bolezni 3 leta. Preventiva proti bolezni je v prvi vrsti vzdrževanje osebne higiene, pogosto umivanje rok, dobro prekuhana in pečena hrana in cepljenje.
Na spletni strani Zdravi na pot pa tudi piše, da je cepljenje proti bolezni učinkovito le 50 do 60-odstotno, zato se cepi manj potnikov. ''Bolj se priporoča izpostavljenim večjemu tveganju in tistim, ki želijo zase največjo možno zaščito,'' je zapisano.
V Sloveniji je trebušni tufus redko zabeležen. Kot je za 24ur.com pojasnila primarij dr. Alenka Kraigher, so ''v letu 2007 imeli en primer, v letu 2008 pa smo zabeležili dva primera trebušnega tifusa in to pri osebah, ki so se vrnile iz tujine, to je iz držav, v katerih je ta bolezen pogosta''.
Prenos posmrtnih ostankov lahko traja več tednov
Kot so za 24ur.com pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve oni pomagajo pri postopku urejanja prenosa posmrtnih ostankov v tujini umrlega državljana in organizaciji prevoza posmrtnih ostankov v Slovenijo. Urejanje prenosa med drugim vključuje urejanje dokumentov o smrti, dovoljenje za pokop in odhod posmrtnih ostankov. V primeru, da je truplo pred odhodom kremierano, pa je treba urediti tudi soglasje svojcev pokojnega za kremiranje.
''Urejanje potrebne dokumentacije običajno poteka v sodelovanju pristojnih organov države smrti in države državljanstva umrlega ter njegovih svojcev in traja vsaj nekaj dni, tudi tednov – odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera,'' pojasnjujejo na MZZ in dodajajo, da skladno s svojimi pristojnostmi, nudijo svojcem tudi v takšnih primerih potrebno pomoč, ki jo, ko Slovenija v državi dogodka nima svojega predstavništva, zagotavljajo v sodelovanju s predstavništvi držav članic EU.
