Slovenko leta vsako leto izberejo bralke in bralci revije Jana. Letos so izbirali med devetimi imeni, oziroma 15, saj je bilo šest žensk nominiranih skupaj. Ženska, ki je po njihovem mnenju najbolj zaznamovala preteklo leto pa je prav Nika Kovač, ki ji je bil naziv dodeljen na svečani prireditvi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. "Za naslov se potegujejo kandidatke, ki se lahko pohvalijo s posebnimi pozitivnimi lastnostmi, prizadevanjem za boljši svet, pokončno držo ali uspešnostjo na svojem področju," pojasnjujejo pri reviji.
Kdo je Nika Kovač?
Za Kovačevo bi moral danes slišati že skoraj vsak. Je ena najbolj prepoznavnih slovenski aktivistk, najbolj prepoznavna zaradi njene vloge pri kampanji proti zakonu o vodah, ko je s svojim odločnim nastopom mobilizirala več kot 600.000 državljanov, da so glasovali prosti spornemu zakonu o vodi. Poleg tega je bila obraz peticije Samo ja pomeni ja, ki jo je politika po pritisku javnosti naposled tudi uzakonila.
Antropologinja in sociologinja, ustanoviteljica in direktorica Inštituta 8. marec se zaveda, da je "moč v skupnosti, in to nenehno dokazuje", piše revija.
Med drugim je bila del elitnega razreda fundacije Baracka Obame 40 bodočih evropskih voditeljev, kjer se je učila od ljudi iz ameriške administracije in se povezovala z najbolj prodornimi aktivisti, pri čemer se je tudi srečala z bivšim predsednikom ZDA. Ko je Obama avgusta lani dopolnil 60 let, pa jo je uvrstil še med 60 svetovnih snovalcev družbenih sprememb.
Kot so poudarili tudi pri reviji, se kot Obamova štipendistka in raziskovalka na Univerzi Kolumbija v New Yorku "redno ozira v Slovenijo in ne neha prebujati civilne družbe. Sočutno, iskreno in zavzeto gradi skupnost, kar je v tem individualiziranem svetu izjemen uspeh".
Številni se sprašujejo, kdaj bo vstopila v politiko, vendar je avgusta lani na to vprašanja odgovorila: "Ne, absolutno ne. Nika Kovač se odpravlja v tujino, tako da me ne bo na nobeni listi."
Decembra se je sestala s predsedinkom LMŠ Marjanom Šarcom, marsikdo pa je pričakoval, da bo napovedala kandidaturo na listi. "Ogromno ljudi me je vprašalo, če bom danes z LMŠ napovedala kandidaturo. Ne bom je napovedala. Niti nisem bila k temu povabljena," je dejala ob koncu preteklega leta.
Po njenem mnenju civilna družba sicer lahko sodeluje tudi s politiko, kadar se borijo za iste cilje. Hkrati pa so lahko glede naslednje teme ponovno na nasprotnih bregovih, je pripomnila. V pogovoru s Šarcem je tako poudarila, da bo ostala na strani civilne družbe. Čeprav v nekaterih točkah lahko sodelujejo tudi z LMŠ in ostalimi opozicijskimi strankami, vseeno nameravajo predstavnikom vlade, ko bo treba, stopiti nasproti.
Za naslov se je potegovalo še osem kandidatk
Med drugim so se za naslov Slovenka leta potegovale še upokojena specialistka nevrologije in psihiatrije Vida Drame Orožim, športna plezalka Janja Garnbret, psihoterapevtka in biopsihologinja, pa tudi mamica dveletnega Urbana Špela Miroševič, igralka Zvezdana Mlakar, ekonomistka in izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic, biologinja, okoljevarstvenica, aktivistka in častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije Andreja Slameršek ter docentka, doktorica, profesorica, ki je pred mariborsko univerzo z občutenim govorom podprla dijake, ki so protestirali proti zaprtju šol, Emilija Stojmenova Duh. Za naslov so se potegovale še članice organizacije Pravna mreža za varstvo demokracije, so še sporočili.
