Na Prvi osnovni šoli v Slovenj Gradcu so se odločili, da šolska vrata velikodušno odprejo dvema otrokoma pribežnikoma. Za razliko od nekaj drugih krajev, kjer se ob podobnih idejah hitro sproži plaz negodovanja, ravnateljica Zvonka Murko težav s prepričevanjem staršev in sodelavcev ni imela. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako bo potekalo vključevanje in poučevanje obeh migrantov.
Kot pravi Murkova, gre za dva dečka, ki prihajata iz Afganistana, stara sta 11 in 14 let, v Sloveniji sta sama, brez staršev, trenutno pa bivata v Kriznem centru v Slovenj Gradcu. Z njima delajo tudi prostovoljci slovenjgraške gimnazije: "Glede na njuno starost smo se tudi na naši šoli brez zadržkov odločili, da smo ju pripravljeni vključiti v določene dejavnosti, ki potekajo na šoli. Zelo pomembno je, da jim odpiramo vrata. To pravzaprav niti ne bi smelo biti vprašanje."
Šola je vseskozi povezana s kriznim centrom, preko katerega so za otroka sploh izvedeli. Prav tako po besedah Murkove dobro sodelujejo s svetovalno službo gimnazije. "Ker sta tukaj že toliko časa, so tudi oni izrazili željo, da se otroka vključi med vrstnike, da torej imata normalno življenje in se socializirata."
Ravnateljica se je za sprejem dečkov odločila po tehtnem premisleku. "Ni šlo za to, da nekaj naredim na vrat na nos. Imam pa jasno osebno stališče, da je potrebno stvari, o katerih otroke učimo – o medsebojni strpnosti, o spoštovanju, o drugačnosti, sprejemanju medkulturne raznolikosti – živeti tudi v praksi. Ni dovolj, da o tem govorimo."
Gre sicer za šolo, kjer z raznolikostjo že imajo izkušnje. "Tujce imamo vseskozi. Prihajajo večinoma iz sosednjih republik, držav nekdanje Jugoslavije ... in nikoli ne razmišljamo, da jih ne bi sprejeli. Letos imamo deklico iz Madžarske, ki se je brez znanja besedice slovenskega jezika vključila v prvi razred. To je del našega vsakdana. Vključimo jih v pouk in z njimi delamo po svojih najboljših močeh."
"Ta kulturna raznolikost naše otroke bogati," je prepričana Murkova. Prišleke zato tudi vzpodbujajo, da s sošolci redno, tudi med poukom, delijo svoje življenjske zgodbe, pripovedujejo o tem, kako so živeli prej, kakšna je njihova kultura ...
Da sprejemanje eden drugega poteka čim lažje, pa se o tem predvsem veliko pogovarjajo, pravi ravnateljica, ki se v dialog z učenci vključuje tudi osebno. "V konkretnem primeru smo že in še bomo pri razrednih urah in tudi pri etiki o tem govorili. Tudi o tem, če imajo morda otroci kakšne strahove, zadržke ... Ravno včeraj sem bila pri urah pouka, kjer so se o tem pogovarjali, vključevali so se v pogovor, tako da kakšnih posebnih strahov res ne vidim. "
Zaenkrat, ko je po besedah Murkove še marsikaj odprtega, pa bodo oba dečka za začetek počasi vključevali v interesne dejavnosti na šoli, k izbirnim predmetom, pouku angleščine ... Učitelji so imeli možnost izbire sodelovanja: "Navsezadnje je delo vendar nekoliko drugačno, ko v razred sprejmeš tujca, ki ne zna našega jezika."
Vključevanje po korakih bo v prvi vrsti namenjeno predvsem socializaciji obeh otrok, komunikacija z njima pa poteka v angleškem jeziku, kar bo dobra priložnost za izpopolnjevanje jezika tudi za druge učence.
Murkova je s podporo ministrstva zadovoljna. "Poklicala sem jih že, ko sem začela o tem razmišljati, se mi zdi prav, da vedo, kaj se dogaja. Posredovala sem jim podatke, načrt, strategijo vključevanja. Projekt so podprli, pričakujem pa še njihove usmeritve."
Ministrstvo s priporočili, kako priseljence vključiti v sistem vzgoje in izobraževanja
Trenutno je v osnovne šole vključenih 20 otrok prosilcev za azil, 36 pa jih še čaka na vpis, pojasnjuje ministrica Maja Makovec Brenčič.
Poleg tega je po besedah ministrice 17 mladoletnikov vključenih v osnovne šole za odrasle, eden pa še čaka na vpis. Na ministrstvu pa še ne morejo napovedati, koliko bo med begunci, ki bodo premeščeni iz Italije in Grčije, otrok, saj struktura teh skupin beguncev še ni znana, je dejala ministrica.
Na ministrstvu so sicer danes predstavili svoje aktivnosti pri vključevanju priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja. Kot je na novinarski konferenci pojasnila ministrica, šolam priporočajo dvostopenjski model, v katerem so predstavljene različne dejavnost, ki jih šole lahko ponudijo otrokom priseljencev in njihovim staršem v času vključevanje v novo jezikovno in kulturno okolje.
Vključevanje je tako razdeljeno na dve obdobji, t. i. uvajalnico in nadaljevalnico. Prva se za begunske otroke organizira pred vključitvijo v redni pouk in poteka strnjeno v trajanju 20 ur. Nato pa se begunski otroci po besedah ministrice neposredno vključijo v šolski prostor, pri čemer jim pripada dodatna strokovna pomoč pri učenju slovenščine.
Tak model med drugim izvajajo na Osnovni šoli Koper, za katero je značilno večjezično multikulturno okolje. Tako imajo trenutno na šoli 43 otrok, ki imajo poseben status, je pojasnil ravnatelj Anton Baloh. Poudaril je, da gre za zelo enostaven, a pomemben model, ki so ga učitelji sprejeli in spoznali, da gre za nekaj naravnega in potrebnega.
Na ljubljanski Osnovni šoli Livada pa imajo kar 90 odstotkov učencev, ki niso iz slovenskih družin, sedem jih je prišlo v zadnjem begunskem valu. Po besedah ravnatelja Gorana Popovića so med njimi našteli 28 različnih državljanstev. Model njihovega vključevanja so na tej šoli nadgradili še s t i. pripravljalnico, v okviru katere vsak dan prvo šolsko uro začnejo z dodatnim učenjem slovenskega jezika.
