Sloveniji okrog 300 milijonov evrov manj zaradi 'napihnjenega' BDP

Z današnjim dogovorom ministrov za okolje o zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55 (angl. Fit for 55) bo Slovenija postala upravičenka do sredstev iz Sklada za modernizacijo, instrumenta EU v podporo zelenemu okrevanju v Evropi. Temu bodo sledila pogajanja z Evropskim parlamentom. Predsednik vlade Robert Golob je ob nedavnem obisku pri predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen izpostavil, da je zeleni prehod med ključnimi prioritetami vlade, dogovor pa je označil kot nujen mejnik pri naslavljanju podnebnih in energetskih izzivov.

Bo pa Slovenija po pričakovanjih prikrajšana z nepovratnimi sredstvi v okviru načrta za okrevanje in odpornost. V skladu s tem načrtom je po prvotnih projekcijah prejšnja vlada računala, da bo Slovenija od skupnega zneska 2,5 milijarde evrov prejela 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev. V načrt so bili vključeni projekti na področju zelenih tehnologij, digitalizacije, trga dela, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in socialne varnosti. 

Evropska komisija je znesek nepovratnih sredstev, ki ga lahko iz mehanizma za okrevanje in odpornost prejme posamezna država članica, začasno opredelila v začetku leta 2021 na podlagi jesenske gospodarske napovedi iz leta 2020. Ta teden pa bo komisija pripravila ponovni izračun, ki upošteva podatke Evropskega statističnega urada o bruto domačem proizvodu za leti 2020 in 2021. Skoraj tretjina izračunanega zneska, ki ga v sklopu mehanizma prejme država, je odvisna od višine BDP. Države s slabšimi ekonomskimi kazalci so upravičene do več sredstev.

Članice evropske družine so sicer v različnih položajih. Nekatere, npr. Španija, so v času koronakrize utrpele večjo škodo, medtem ko Slovenija spada med tiste, ki so leto 2021 prebrodile z občutno gospodarsko rastjo. BDP je v Sloveniji v lanskem letu zrasel nad prvotne napovedi, za 8,1 odstotka, kar pa naj bi, zaradi omenjene formule izračuna, Sloveniji prineslo za okrog 300 milijonov evrov manj sredstev, kot je bilo sprva predvideno. To najbrž pomeni, da iz tega naslova ne bo dovolj denarja za izvedbo nekaterih začrtanih projektov. Gre za izziv, s katerim se bo morala soočiti Golobova vlada.

Slovenska gospodarska rast v lanskem letu je sicer po mnenju nekaterih strokovnjakov tudi posledica 'napihovanja' BDP s stimuliranjem potrošnje, dvigom pokojnin in povečanjem mase plač v javnem sektorju. V sklopu protikovidnih ukrepov je bilo od začetka epidemije namenjenih že več kot pet milijard evrov. 

Ekonomist Mojmir Mrak je za 24ur.com pojasnil, da je zmanjšanje obsega sredstev iz mehanizma za okrevanje pričakovano. "Ker je bila naša gospodarska rast visoka, je logično, da denarja, ki je bil namenjen za najbolj prizadete, ne moreš dobiti. Pri tem pa je treba biti korekten, to nima veze ne s to ne s prejšnjo vlado. Gospodarska rast verjetno ni bila napihnjena zato, da bi sedaj dobili manj denarja."