Sloveniji grozijo poplave. Čas je za nov način gradnje in protipoplavno zaščito

Preden se bodo prihodnji teden Združeni narodi zbrali na konferenci o podnebnih spremembah, je Evropska okoljska agencija objavila poročilo, ki razkriva, da je bilo zadnje desetletje v Evropi ekstremno toplo in polno ekstremnih vremenskih dogodkov, v prihodnje pa se bo trend še nadaljeval.

Sloveniji grozijo poplave in suše

Poročilo zajema tudi Slovenijo, kjer naj bi bile še posebej izrazite težave z vodo. Tako v sušnih časih kot v času velikih nalivov zaradi poplav.

Kot pišejo, je pričakovati, da bodo skoraj suhe struge rek v sušnih časih, čemur smo bili priča tudi letos, še naprej pogost pojav. Kar je zaskrbljujoče, saj izpostavljajo, da je samo suša leta 2003 v Sloveniji povzročila za okoli 100 milijonov evrov škode.

Še hujša sušna obdobja so doslej izkusili na Cipru, kjer so morali uvesti dolga obdobja redukcije porabe, ali v Španiji, kjer so za dostavo vode prebivalstvu v cisternah že pripravili dobrih 35 milijonov evrov, a je nato na srečo začelo deževati. Za vse te države, vključno s Slovenijo, tako velja, da bi bila gradnja vodnih zalogovnikov in namakalnih sistemov več kot dobra naložba.

Če bodo težave velike zaradi suš, pa ne bo nič bolje s poplavami, napovedujejo znanstveniki. Slovenijo tako uvrščajo med "vroče točke" skupaj z Italijo in Madžarsko, kjer je mogoče pričakovati povečanje vsakoletnih poplavnih območij. Kako velika bo škoda, pa je seveda odvisno od vlaganj v protipoplavno zaščito in dobro infrastrukturo v skladu z novimi smernicami.

Največ težav s poplavami znanstveniki napovedujejo belgijskim, nizozemskim in norveškim mestom, pa tudi območjem ob Barceloni, Benetkah in Ljubljani.

Posledično naj bi poplave odplaknile tudi kar nekaj evropske kulturne dediščine, predvsem v Belgiji, na severu Francije, v Italiji, na Madžarskem, Nizozemskem, Slovaškem, ponekod na Danskem in v Sloveniji.

Izboljšalo pa bi se stanje na Poljskem, kjer naj bi podnebne spremembe zmanjšale pogostnost poplav.

Slovenijo pa bodo podnebne spremembe prizadele tudi z gospodarskega vidika, predvsem naj bi šlo za kmetijski, gozdarski in energetski sektor ter turizem. Predvsem zimski, saj se marsikateremu našemu smučišču obeta, da bo ostalo brez snega, umetno zasneževanje pa s seboj prinaša tveganje za okolje, pa tudi cenovno ni ugodno.

Življenje na jugu bo vse težje in dražje

Za gospodarske posledice podnebnih sprememb sicer velja relacija sever–jug. Če bo na severu Evrope in Skandinavije vpliv večinoma pozitiven, se težave večajo s približevanjem jugu. Predvsem zaradi velike odvisnosti južne Evrope od kmetijstva in turizma, vse boljši pa bodo pogoji za kmetijstvo v severovzhodni Evropi.

In če se bo energetska poraba zaradi vročine na jugu povečala zaradi klimatskih naprav, bodo na severu za ogrevanje potrebovali vse manj in manj sredstev. Razlika v revščini med severno in južno Evropo naj bi se tako občutno povečala.

Bolj bomo varovali okolje, bolje bo

Kot ugotavljajo v poročilu, bodo torej posledice podnebnih sprememb širom Evrope različne, za nekatere pa bodo zelo drage.

Čeprav natančnega zneska posledic seveda ni mogoče predvideti, nekatere napovedi govorijo o izgubi v višini 4 odstotke evropskega BDP do leta 2100. Če bi se držali okoljskih zavez in na hitro zajezili razsežnost podnebnih sprememb, pa bi se lahko ta številska spustila pod odstotek, ugotavljajo.

Največ je bilo o tem, kako nas bodo v prihodnosti zaznamovale podnebne spremembe, raziskanega za območje obalnega pasu. Ena od raziskav je v prognozi upoštevala učinkovito skrčenje emisij CO2, pri čemer bi se povprečna temperatura dvignila za manj kot 2 stopinji. Upoštevali pa so tudi napovedan maksimum dviga morske gladine za 1,2 metra.

Evropa bi po ugodnejšem modelu za odpravo posledic podnebnih sprememb v obalnih delih odštela okoli 11 milijard evrov na leto do leta 2050, nato pa bi se do leta 2080 ti stroški povzpeli na 25 milijard evrov na leto. Če pa bi se morska gladina res dvignila za 1,2 metra, pa bi stroški leta 2080 dosegli že 156 milijard evrov, opozarjajo.

Splošno gledano to za Evropo sicer še vedno ni velik strošek, a medtem ko nekatere države sploh ne bi bile prizadete, bi bile druge precej opustošene, predvsem Belgija, Danska, Nizozemska, Portugalska in Velika Britanija.

Še večjo težavo bodo za Evropo predstavljale rečne poplave, ki naj bi postale vse pogostejše. Do leta 2020 naj bi posledice rečnih poplav evropske države letno stale okoli 20 milijard evrov, do leta 2040 okoli 46 milijard evrov letno, po letu 2080 pa bi se številka že lahko približala 100 milijardam evrov na leto. Stroški so seveda odvisni tudi od tega, kako uspešno se bodo države lotile prilagoditve na nove razmere.

Sektor, na katerega bodo podnebne spremembe še posebej vplivale, je energetika. Podnebne spremembe naj bi poleti izjemno povečale potrebo po energiji, ki bi poganjala hladilne sisteme, a na drugi strani naj bi bilo pozimi potrebnega manj ogrevanja. Stroški za hlajenje bi se tako lahko z okoli 30 milijard evrov na leto do leta 2050 povečali na več kot 100 milijard do leta 2100. Še posebej naj bi bile prizadete države v južni Evropi, s poudarkom na velikih mestih v najtoplejših regijah.

Že do leta 2020 naj bi Evropo okoli 20 milijard evrov na leto stale tudi posledice podnebnih sprememb za zdravje ljudi. Povečalo naj bi se število smrti zaradi toplotnega udara, poplav in okuženih živil, na kar bodo vplivali spremenjeni toplotni pogoji.

Prilagoditve predpisov in infrastrukture nujne, a drage

Evropska komisija naj bi prihodnje leto objavila strateški načrt, kako naj se države Evropske unije pripravijo na prihajajoče podnebne spremembe.

Prilagoditve med drugim pomenijo okrepitev infrastrukture, tako da bi jo vremenski ekstremi prizadeli manj, popraviti bo treba tudi gradbene standarde in marsikje začeti graditi protipoplavne nasipe.

Vse skupaj bo pomenilo tudi finančne stroške, poročilo pa ugotavlja, da so stroški za odpravljanje posledic vremenskih pojavov z 9 milijard evrov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja samo do leta 2000 narasli na 18 milijard, zdaj pa konstantno naraščajo.

V ponedeljek je svoje poročilo na to temo objavila tudi Svetovna banka, kjer menijo, da je na področju ustavljanja podnebnih sprememb storjenega mnogo premalo, to pa je tudi usodna napaka človeštva. "Štiri stopinje višjim temperaturam se moramo izogniti za vsako ceno. Segrevanje moramo obdržati pod dvema stopinjama," je dejal Jim Yong Kim in dodal, da bomo v nasprotnem primeru naslednjim generacijam zapustili čisto drugačen svet, kot ga poznamo danes.

Za zdaj nam sicer ne gre prav dobro. Emisije toplogrednih plinov so 14 odstotkov višje od tistih, ki naj bi jih dosegli do leta 2020, v luči gospodarske krize in dejstva, da konkurenca z drugih delov sveta konkurenčnost ohranja tudi po zaslugi ohlapnih okoljskih predpisov, pa se tudi v Evropi pojavljajo ideje, da je čas, da gospodarsko rast spet postavimo pred okolje in gospodarstvu dopustimo okolju manj prijazne prijeme.