V primeru znižanja plač sledi splošna stavka javnih uslužbencev

Premier Borut Pahor je zanikal namigovanja, da je poteza odbora DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je podprl predlog, naj odbor za finance kot matično telo v predlagano novelo interventnega zakona vključi tudi znižanje plač vseh javnih uslužbencev, usklajena z vlado.

Dejal je, da DZ s sindikati ni sklenil dogovora, da do konca leta ne bo enostransko posegal v plače javnih uslužbencev, vlada pa ga je. Ker se okoliščine, v katerem je bil sklenjen dogovor, niso bistveno spremenile, bi bilo nepravično, če se dogovora ne bi držali. Prav tako ga morajo spoštovati, če želijo ohraniti zaupanje socialnih partnerjev in svojo verodostojnost, je med drugim poudaril premier.

Iz stranke Zares pa so sporočili, da sami nasprotujejo, da v novelo vključijo dopolnilo, o zmanjšanju plač v javnem sektorju. "V PS Zares smo omenjenemu stališču parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj edini od navzočih nasprotovali (od petih članov odbora, ki so glasovali, ostali so se namreč vzdržali, je PROTI kot edini glasoval naš poslanec Franci Kek)," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ostri odzivi sindikatov

Medtem je predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) soglasno sklenilo, da bo konfederacija razglasila splošno stavko zaposlenih v javnem sektorju, če bo matični parlamentarni odbor prihodnji teden sprejel amandma o znižanju plač javnih uslužbencev. Stavkovna zahteva konfederacije je umik določbe o znižanju plač iz zakona.

"Za KSJS je nesprejemljivo, da poslanci Državnega zbora predlagajo splošno znižanje plač zaposlenih v javnem sektorju, tudi tistih, ki so tik nad minimalno plačo, sebe pa iz predloga izvzamejo," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Na prvi dan splošne stavke se delavke in delavce pozove na osrednje demonstracije pred Državnim zborom in Vlado RS. V torek, pred zasedanjem matičnega odbora DZ, ki bo odločal o znižanju plač, se pred DZ zberejo vodstva sindikatov v KSJS in protestirajo proti znižanju plač. V primeru, da bo odbor potrdil amandma, se takoj po demonstracijah sestane širše vodstvo KSJS in določi datum splošne stavke v javnem sektorju," so razložili svoje načrte.

Kaj meni ZSSS?

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozivajo vlado in odbor DZ za finance, naj ne podpreta predloga odbora DZ za lokalno samoupravo za dopolnilo interventnega zakona z znižanjem plač v javnem sektorju do konca leta 2012 za štiri odstotke. Predstavniki sindikatov so predlog označili kot grob poseg v socialni dialog in dvomijo, da vlada o tem ni nič vedela.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je zanikal utemeljitve predlagateljev omenjenega dopolnila, da je treba znižati plače zato, da bi ohranjali delovna mesta. Delovna mesta v Sloveniji po njegovem prepričanju niso ogrožena z delavskimi plačami, ampak jih uničujejo nesposobni in pogoltni menedžerji, nesposobne uprave, nesposobni nadzorni sveti in pogosto tudi država "z izjemno slabo zakonodajo".

Kot je dejal Semolič, so za reševanje delovnih mest tako potrebni drugi ukrepi. Po njegovih besedah je treba vzpostaviti bančni sistem, ki bo omogočal razvoj podjetij in s tem odpiranje novih in ohranjanje obstoječih delovnih mest, potrebne so spremembe na področju javnih naročil, vzpostaviti je treba učinkovit pravni red in izboljšati učinkovitost DZ, da bi sprejemal učinkovito zakonodajo. Prav tako je treba, kot pravi, odpirati zelena delovna mesta ter več znanja in odgovornosti vnesti v delo nadzornih svetov, ki so "med najslabšimi v Evropi".

"Nasprotujemo temu, da se želi varčevati na standardu delavk in delavcev, nasprotujemo temu, da se namerava tako enostransko in grobo poseči na področje, ki je v Sloveniji vendar predmet socialnega dialoga," je poudaril Semolič. Socialni dialog po njegovih besedah seveda ni enostaven, "je trd, je konflikten, ampak vendarle dokazljivo daje v Sloveniji dobre rezultate". "Tudi za pogajalsko mizo med zaposlenimi javnega sektorja in državo kot delodajalcem se da ob vseh problemih pokazati tudi na relativno dobre rezultate," ocenjuje Semolič.

Kot je poudaril Semolič, pozivajo parlamentarni odbor za finance, da omenjenega predloga ne sprejme. Prav tako pozivajo vlado, da "da jasno vedeti, da nasprotuje znižanju plač v javnem sektorju". "Upamo, da bo prevladal razum," je dejal Semolič. Če bi politiki zlorabili moč in oblast za to, da bi zniževali delavske plače, se bo po Semoličevih napovedih v Sloveniji dogajalo marsikaj.

Tudi Bojan Hribar iz Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije je poudaril, da odločitev parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo pomeni grob poseg v socialni dialog, saj so se z vlado dogovorili, da enostranskih posegov ne bo. Če se bo to uresničilo, bo to povzročilo revolt, je prepričan Hribar, ki je ob tem omenil tudi možnost stavke.

Drago Ščernjavič iz Sindikata državnih organov Slovenije pa je prepričan, da so ministri za to namero poslancev vedeli. Ščernjavič poslance sprašuje, kje je njihova odgovornost, saj so imeli možnost ustvariti prihranke v proračunu, pa tega niso storili. Zato jih poziva, naj najprej začnejo pri sebi.

Da naj ustavijo konje in ne potrdijo takšnega dopolnila k noveli interventnega zakona, so poslance in vlado pozvali tudi predstavniki drugih sindikatov, Darinka Avguštinar iz Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, David Švarc iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije in Mitja Šuštar iz Sindikata kulture in narave Glosa. Ob tem so opozorili tudi na nizke plače nekaterih javnih uslužbencev, ki bi bili z znižanjem plač še posebej prizadeti. Kot je dejala Avguštinova, pričakujejo pravičen odnos znotraj javnega sektorja in pravičen odnos države.

Očitek, da je bil predlog za nižanje plač usklajen z vlado, sta že zanikala državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica in generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Nasprotno, danes bo Pavlica, kot je zatrdil, vladi predlagal, da bi morda razmislili o nekaterih dopolnilih na interventni zakon glede prepovedi zaposlovanja, ki bi sledila predlogom sindikatov.

Tudi Kamnarjeva meni, da je sporni predlog odbora DZ v tem trenutku neprimeren, saj je plačna politika za letošnje leto s sindikati dogovorjena in je bil o tem z njimi podpisan dogovor. "Če bi ga spreminjali, bi bilo korektno, da bi o tem govorili s sindikati," je prepričana generalna sekretarka vlade.

Za leto 2012 pa vlada že pripravlja predlog politike plač v javnem sektorju. "Cilj je obdržati maso plač nespremenjeno in načinov, kako to doseči, je več. Eden je tudi nižanje plač, a osebno mislim, da obstajajo tudi drugi, manj boleči ukrepi," je dejala Kamnarjeva, ki načrtuje, da bi bil predlog za razpravo na seji vlade pripravljen že do prihodnjega tedna.

Oba s Pavlico pa sta zatrdila, da se bodo s sindikati javnega sektorja usklajevali o ukrepih za prihodnje leto.