Slovenija je doslej štirikrat prejela nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada. Trikrat zaradi poplav in nazadnje zaradi žleda pred devetimi leti. Tedaj je država škodo ocenila na skoraj pol milijarde evrov, iz Bruslja pa dobila dobrih 18 milijonov evrov neposredne pomoči, skupaj od leta 2002 do 2022 pa nekaj več kot 48 milijonov. To je v primerjavi z drugimi državami malo.
Največ je iz solidarnostnega sklada doslej dobila Italija, ki je zaradi posledic ekstremnega vremena in več močnih potresov skupno prejela več kot tri milijarde evrov. Več kot milijardo sta dobili tudi Nemčija in Hrvaška. Slovenija je bila doslej z 48 milijoni v spodnjem delu prejemnic pomoči, kar se utegne zdaj pomembno spremeniti.
To pa so posamezni primeri najhujših naravnih nesreč v okolici. Hrvaško sta leta 2020 prizadela dva potresa. Škode je bilo za skupno 17 milijard evrov, EU pa jim je iz omenjenega naslova pomagala z milijardo. Za katastrofalen potres v italijanski regiji Emilija - Romanja, ki je povzročil 13-milijardno razdejanje, je bila Evropa solidarna s 600 milijoni evrov nujne pomoči.
Za katastrofalne poplave v Nemčiji leta 2021, ki so povzročile za 29 milijard škode, je Bruselj na pomoč priskočil z eno petdesetino oziroma dvema odstotkoma tega zneska. Seveda sta na voljo še dva druga mehanizma posojil in večjih projektov, več podrobnosti o zgodovini izplačil solidarnostnega sklada pa lahko preberete v spodnjem dokumentu.
