Naslednice bodo morale najprej ugotoviti dejansko stanje sredstev nekdanje Narodne banke Jugoslavije v tujih bankah in finančnih institucijah. Gre predvsem za zlato pri pooblaščenih bankah, devizne rezerve na računih tujih komercialnih bank ter depozite nekdanjih jugoslovanskih bank z mešanim kapitalom v tujini.
Posebno poglavje so klirinške obveznosti in terjatve.
Končna razdelitev finančnega premoženja in obveznosti bo možna šele potem, ko bodo vse naslednice ratificirale okvirni sporazum o nasledstvu. Po ratifikaciji pa bo Beograd, tako je vsaj napovedal vodja jugoslovanske delegacije Mitrović, umaknil tožbi, ki ju je zaradi dogovora z Londonskim klubom o poravnavi dolga nekdanje države vložil proti Sloveniji in Hrvaški.
Okvirni sporazum, ki so ga naslednice podpisale junija letos na Dunaju, doslej ni ratificirala še nobena od podpisnic.
Kot je sporočil vodja slovenske delegacije Rudolf Gabrovec, je jugoslovanska delegacija na posebno zahtevo slovenske strani na torkovih pogovorih obvestila navzoče, da je Beograd začel postopke za umik tožb, ki ju je proti Sloveniji in Hrvaški vložil zaradi njunega dogovora z Londonskim klubom o plačilu dolga nekdanje SFRJ. Sicer pa so pogajalci v torek ustanovili skupni odbor za določitev in razdelitev finančnega premoženja in obveznosti nekdanje SFRJ ter sprejeli poslovnik odbora, kar določa priloga C okvirnega nasledstvenega sporazuma.
Kot je še sporočil Gabrovec, postopek umika tožb, ki jih je ZRJ vložila leta 1996 v Londonu, zaradi notranjih proceduralnih razlogov sicer še ni končan. Slovenska in hrvaška stran sta bili z odgovorom jugoslovanske strani tako le delno zadovoljni in pričakujeta, da bo ZRJ pospešila te dejavnosti, kar je jugoslovanska delegacija tudi zagotovila. Vodja jugoslovanskih pogajalcev Dobrosav Mitrovič je sicer za torkovo izdajo beograjskega dnevnika Glas javnosti potrdil, da je Beograd obljubil umik tožbe. Po njegovih besedah pa je logično, da pride do umika tožbe šele po ratifikaciji okvirnega sporazuma o nasledstvu. Slednjega doslej ni ratificirala še nobena od petih držav podpisnic.
Naslednice so v torek začele tudi razpravo o tehničnih in materialnih vprašanjih, povezanih s poslovanjem med nekdanjo Narodno banko Jugoslavije (NBJ) in jugoslovanskimi mešanimi bankami v tujini, ter se dogovorile o postopkih za začetek ugotavljanja dejanskega stanja depozitov bivše NBJ pri teh ustanovah. Danes pa se bodo nadaljevali pogovori o nekaterih ostalih vprašanjih iz priloge C nasledstvenega sporazuma, predvsem o stanju monetarnega zlata pri pooblaščenih bankah, deležih v Jugoslovanski banki za mednarodno sodelovanje (Jubmes) ter stanju usklajevanja terjatev in obveznosti iz kliringa.
V skladu s prilogo C okvirnega sporazuma o nasledstvu, podpisanega junija letos na Dunaju, bo Slovenija dobila 16 odstotkov razpoložljivih finančnih sredstev nekdanje SFRJ v tujini. Večji del teh sredstev je bil sicer v praksi že razdeljen, naslednice pa se morajo dogovoriti še o delitvi sredstev v tujini, ki po navedbah iz sporazuma vključujejo monetarno zlato v vrednosti približno 70 milijonov ameriških dolarjev, devizne račune v tujih komercialnih bankah v skupni vrednosti dobrih 300 milijonov dolarjev in devizne račune v bankah SFRJ z mešanim kapitalom v tujini v vrednosti slabih 650 milijonov dolarjev. Posebno poglavje so klirinške terjatve, kjer je največja dolžnica nekdanja Sovjetska zveza. Njen klirinški dolg nekdanji SFRJ znaša približno 1,3 milijarde klirinških dolarjev.
