Čufer napovedal reze v javnem sektorju

Medtem ko se gospodarska situacija v Evropski uniji izboljšuje, je Slovenija še vedno v težavah. Še smo v recesiji, naše največje banke imajo veliko težav s slabimi posojili, prepočasni smo pri izvajanju strukturnih reform.

Vseeno finančni minister Uroš Čufer jeseni pričakuje pozitivno oceno Evropske komisije. Od maja, ko je vlada v Bruselj poslala program stabilnosti, se je po njegovem mnenju zgodilo kar veliko stvari, večjih odstopanj od terminskega načrta pa ne vidi.

Rebalans državnega proračuna za letos je državni zbor že sprejel, prav tako je vlada z julijem dvignila DDV. "Ostaja nam še uvedba davka na nepremičnine. To se bo v teh dneh začelo znova dogajati, potem pa smo bolj ali manj prišli do položaja, ko je glavnina za letos predvidenih ukrepov tudi dejansko sprejeta," je dejal.

"Mislim, da smo potem prišli v položaj, ko bomo morali davčne zadeve stabilizirati, da ne bomo več smeli delati na strani davkov," je bil jasen. Meni, da gospodarstvo potrebuje stabilno poslovno okolje, česar nenehno spreminjanje davkov po njegovem ne zagotavlja. "Tisto, kar se bo dogajalo na konsolidaciji, se bo moralo dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju," je dodal.

Erjavec upa, da se bomo rešili brez trojke

Zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec, ki je tudi podpredsednik vlade, je prepričan, da se lahko rešimo sami, vendar sta potrebna dogovor koalicije in politična stabilnost. "Trenutno je velika odgovornost na slovenski politiki," je opozoril. "Za Slovenijo še vedno ostaja problem, kako doseči gospodarsko rast in kako znižati javnofinančni primanjkljaj," je poudaril.

Po njegovih besedah bo ena pomembnejših odločitev, ki jo bo morala vlada sprejeti, v zvezi s sanacijo bank, saj se bodo v nasprotnem primeru nadaljevale gospodarske težave. Tudi ministru Čuferju se zdi ključna sanacija bančnega sistema. Jeseni pričakuje pozitivno oceno Evropske komisije glede ukrepanja Slovenije.

Prav tako pomembno bo zapreti proračun za leto 2014 v okvirih, ki jih je Slovenija obljubila Bruslju v programu stabilnosti. "Upam, da bomo uspeli najti dogovor znotraj koalicije, kjer obstaja nasprotje interesov," je dejal Erjavec, ki se ne strinja s poseganjem v pokojnine. DL pa se na drugi strani na primer ne strinja z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva. "Tu vmes bo morala vlada najti ustrezno rešitev," je poudaril.

"Ne bi si pa želel, da bi Slovenija padla v mehanizem in bila deležna pomoči trojke, ker takrat pa se bojim, kaj bo z našo socialno državo," je dejal in opozoril, da je trenutno velika odgovornost na slovenski politiki.

Ugotavljamo, koliko je slabih terjatev

Po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca poskušajo ugotoviti, koliko je slabih terjatev v slovenskih bankah. Za deset bank, ki so v vzorcu ocenjevanja slabega premoženja in stres testov, bo številka znana do konca novembra ali začetka decembra, za Novo NLB pa prve rezultate pričakuje oktobra, ko bodo začeli tudi s prenosi slabih terjatev na DUTB.

Glede ocene, da bo v Sloveniji na koncu obstalo štiri do pet velikih bank, je dejal, da bodo "število bank v Sloveniji določili trg in učinkovitost posameznih bančnih skupin in udeležencev na slovenskem bančnem prostoru". Slaba banka bo po njegovem mnenju zgolj prispevala k hitrejši rešitvi problema slabih terjatev v Sloveniji. "Ali bo rešila kreditni krč ali ne, pa je vprašanje, ki je bolj vezano na realni sektor, in vprašanje, ali podjetja danes za svoje dobre projekte dobijo kredite," je dejal.

Po mnenju glavnega ekonomista Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Erika Berglofa je bil produktiven korak ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), "zdaj morate le začeti prenos slabih terjatev". Opozarja, da bodo v nasprotnem primeru naraščali stroški, "luknja v bančnem sistemu se bo z vsakim izgubljenim dnem samo povečevala".

Po nekaterih načrtih bodo prve prenose slabih terjatev opravili oktobra. Ključno je prej doseči dogovor o vrednosti terjatev, je dejal. Po njegovih besedah lahko pomagajo pri prestrukturiranju bank in dostopu podjetij do financiranja, "a potrebujemo pravila igre", ki jih bodo vsi spoštovali. Pri prestrukturiranju bank bi EBRD lahko sodeloval, tako da bi jim zagotavljal financiranje ali bi v njih prevzel lastniški delež, je povedal.

Poudaril je, da je ključna odprava kreditnega krča uspešnejšim podjetjem. Na vprašanje o znesku, s katerim bi pomagali, je odgovoril, da zelo ciljno usmerjajo sredstva, pri čemer ne gre za zelo visoke zneske. "A tudi majhen znesek lahko prispeva veliko k posojilni sposobnosti bank", pri čemer nudijo tudi sindicirana posojila.

Po njegovem prepričanju je Slovenija do neke mere preveč zasičena z bankami, zato bi se morale združiti, večje bi morale prevzeti manjše. "Kot razumem, v Sloveniji že potekajo zelo konkretni pogovori, tudi med največjimi bankami. EBRD vam lahko pomaga." Po njegovih predvidevanjih bodo v Sloveniji na koncu verjetno obstale štiri ali pet velikih bank.

Sicer je po njegovih besedah zelo pomembno, ker se je upočasnil padec bruto domačega proizvoda (BDP). V Evropi in Sloveniji se sicer kaže pozitiven trend in upa, da se bo nadaljeval. "Še vedno sicer obstaja nekaj tveganj, na primer stresni testi bank v Evropski uniji, ki bodo verjetno pokazali luknje, ki jih bo treba zakrpati." Dodal je, da še vedno govorimo o zelo zmernem izboljšanju.

"V Slovenijo je bilo težko prodreti"

Glede prodaje državnih deležev je dejal, da je bilo med tujimi podjetji in bankami v preteklosti veliko zanimanja za investicije v Slovenijo, a je bilo zaradi številnih povezav med bankami, podjetji in državo zelo težko prodreti v Slovenijo. "Okolje za vlagatelje ni bilo prijazno. Slovenija zdaj plačuje ceno. Drži, da časi za privatizacijo niso idealni. Če bi se za prodajo odločili prej, bi iztržili več. Zdaj ste žal pod pritiskom, in to morate storiti. Če bomo lahko, vam bomo pomagali," je povedal.

Med podjetji so po njegovih besedah zanimiva predvsem dobra, ki pa imajo težave zaradi omejenih virov financiranja. "Teh je kar nekaj in tu lahko EBRD priskoči na pomoč." Zaveda se tudi problema, ko želijo politične stranke, lobiji in druge interesne skupine nadzorovati slovenska državna podjetja, ki jih zato velikokrat vodijo nesposobni ljudje. "Teh težav nimajo le podjetja, ki so predvidena za privatizacijo. To je splošen problem v Sloveniji, ki ga je treba nujno rešiti. EBRD bi vam pri tem z veseljem pomagal, na tem področju imamo veliko izkušenj."

Na vprašanje, ali je optimističen ali pesimističen glede prihodnosti Evrope, je odgovoril, da je bolj optimističen, kot je bil pred letom dni, "sem pa zaskrbljen nad nekaterimi oblaki, ki še vedno zakrivajo obzorje".