Kot pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, je hrvaško pravosodno ministrstvo 25. oktobra slovensko ministrstvo prosilo, naj 12 slovenskim državljanom, ki jim je hrvaška policija 22. septembra na ozemlju katastrske občine Piran odvzela prostost, izroči odločbe sodnika za prekrške v Umagu, ki je slovenske državljane po incidentu obsodil na denarno kazen. Kot je znano, je bil med njimi tudi takratni poslanec DZ Janez Podobnik.
Pravica do zavrnitve pomoči
Prošnja je v skladu z določbami meddržavne pogodbe o medsebojni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Ministrstvo za pravosodje je v odgovoru hrvaškemu ministrstvo zapisalo, da Republika Slovenija v skladu z določili omenjene pogodbe zavrača mednarodno pravno pomoč. Kot pojasnjujejo, lahko namreč zaprošena država v skladu s pogodbo zavrne pravno pomoč, če bi bila ugoditev v nasprotju z njenim pravnim redom ali če bi to škodilo njeni suverenosti ali varnosti.
Poskus prejudiciranja meje
Na pravosodnem ministrstvu še pojasnjujejo, da so hrvaške oblasti 22. septembra nasilno odvzele svobodo slovenskim državljanom na ozemlju Republike Slovenije z namenom enostranske uveljavitve razmejitve in poskusa prejudiciranja slovensko-hrvaške meje. Kot so dodali, pristojni slovenski organi proti storilcem, ki so nasilno odvzeli prostost slovenskim državljanom, že vodijo predkazenski postopek.
Hrvaška želi z odločbo sodnika za prekrške v Umagu enostransko vzpostaviti sodno pristojnost na ozemlju, na katerem jo izvršuje Slovenija, menijo na pravosodnem ministrstvu in dodajajo, da bi bila vročitev odločb slovenskim državljanom v nasprotju s slovenskim pravnim redom in v škodo njene suverenosti in varnosti. Ministrstvo je zato vladi predlagalo, naj v skladu z 9. in 26. členom omenjene pogodbe zavrne prošnjo Hrvaške.
