Slovenija je s tem sprejela rešitve iz pogodbe iz Nice, po katerih ji med drugim pripada sedem poslanskih mest v Evropskem parlamentu, štirje glasovi v svetu EU in en evropski komisar.
Na tokratnih pogajanjih, ki jih EU, kot je običajno vsake pol leta, sklicuje na ministrski ravni z vsemi kandidatkami, pa so bile formalno potrjene tudi pogajalske rešitve iz prejšnjih krogov, sklicanih po zadnji ministrski pristopni konferenci. V primeru Slovenije gre za formalno potrditev zaprtja poglavja o transportu, o čemer je bila uskladitev z EU dosežena decembra lani. Obravnavano bo tudi poglavje o proračunu, o čemer pogajanja še potekajo, medtem ko poglavje kmetijstva ni bilo uvrščeno na pogajanja, saj Uniji ni uspelo zavzeti skupnih izhodišč za to najtežje pogajalsko poglavje.
S 27 zaprtimi poglavji med 12 državami, ki se pogajajo za članstvo, bo po predvidenem zadnjem krogu pristopnih pogajanj pod španskim predsedovanjem Uniji Slovenija skupaj z Latvijo uvrščena na drugo mesto. Vodilni položaj na lestvici si bosta po pričakovanjih delila Ciper in Litva, ki bosta končala pogajanja o skupaj 28 poglavjih, na tretjem mestu pa bosta Slovaška in Estonija s 26 poglavji. Prvi šesterici držav naj bi nato sledile Poljska in Češka s 25 zaprtimi poglavji, Madžarska s 24, Malta z 22, Bolgarija z 20 in Romunija z 11 zaprtimi poglavji.
EU brez dogovora o neposrednih plačilih za nove članice
Zunanji ministri Evropske unije na današnjem zasedanju v Luxembourgu niso uspeli sprejeti dogovora glede uvedbe neposrednih plačil v kmetijstvu za prihodnje članice, saj nanjo ne pristanejo štiri države: Nemčija, Velika Britanija, Švedska in Nizozemska. Kot je napovedal španski zunanji minister Josep Pique, si bo predsedstvo kljub temu prizadevalo, da bi EU sprejela pogajalsko izhodišče za poglavje o kmetijstvu v roku, to je do konca junija, in sicer s kompromisno rešitvijo, po kateri bi potrdila, da so neposredna plačila del pravnega reda Unije, ter se zavezala, da bo končni dogovor o njih sprejela najkasneje na oktobrskem vrhu Unije v Bruslju.
Petnajsterica naj bi potrdila tudi, da pristopna pogajanja in pogovori o reformi skupne kmetijske politike niso povezani, da je skupna kmetijska politika le ena, ne glede na prehodna obdobja, ter da finančni okvirji za širitev iz Agende 2000 ne smejo biti preseženi. Vodja španske diplomacije je ob tem tudi napovedal, da bo Unija takšno izhodišče skušala zavzeti že v prihodnjih dneh - dogovor bodo najprej iskali stalni predstavniki držav članic v Bruslju to sredo in po potrebi še v petek, zunanji ministri pa naj bi se k njemu ponovno vrnili na zasedanju čez teden dni, ko bodo pripravljali podlage za vrh Unije v Sevilli 21. in 22. junija.
Sicer pa so ministri v okviru razprave o širitvenem procesu na današnjem zasedanju v Luxembourgu sprejeli še dve odločitvi: na predlog Francije so se odločili za dodatni nadzor pripravljenosti držav kandidatk na področju varne prehrane, predvsem na veterinarskem in fitosanitarnem področju, ter se strinjali, da mora Unija v Sevilli posebno pozornost nameniti strategiji, ki jo bo ponudila dvema državama, ki ju v prvem valu širitve zagotovo ne bo, to pa sta Bolgarija in Romunija.
Dogovor o povračilnih ukrepih za ameriško zaprtje trga jekla
Zunanji ministri so soglasno potrdili seznam povračilnih ukrepov zaradi zaprtja trga jekla v ZDA. Na predlog Evropske komisije so dali svoje soglasje k listi ameriških izdelkov, na katere namerava Unija uvesti visoke dodatne carine kot povračilo za škodo za izgubljeni izvoz. "Ukrepi pred sredo julija ne bodo stopili v veljavo, dotlej pa se bomo z ZDA še naprej pogajali o kompenzaciji za škodo," je ob tem dejal evropski komisar za trgovino Pascal Lamy. Petnajsterica ukrepov namreč ne bo uvedla le v primeru, če bo z ZDA sklenila dogovor o povračilu, v katero pa bi štela tudi izvzetje evropskih jeklarskih izdelkov iz ameriških zaščitnih ukrepov.
EU ocenjuje, da so ZDA marca letos svoj trg jekla z uvedbo dodatnih, do 30-odstotnih carin in kvot zaprle v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije, in je v Ženevi že sprožila trgovinski spor, hkrati pa je uvedla tudi zaščitne ukrepe za svoj jeklarski trg. Pravila WTO pa Uniji po 90 dneh od zaprtja ameriškega trga dovoljujejo tudi povračilne ukrepe: pred iztekom tega roka, to je 18. junija, je Evropska komisija pripravila seznam ukrepov, na katere bodo uvedene dodatne, tudi 100-odstotne carine. Vzporedno sicer med EU in ZDA že nekaj časa tečejo tudi pogajanja o kompenzaciji za škodo. Strani dogovora doslej še nista sklenili, so pa ZDA v petek objavile seznam 61 izdelkov, ki bodo izvzeti iz ukrepov, ter napovedale, da ga bodo do 3. julija še dopolnile.
Kljub možnosti, da povračilne ukrepe uvede že z 18. junijem, se je EU odločila, da bo počakala najmanj do 3. julija ter ukrepe uvedla glede na razplet dogodkov. V kakšni fazi so medsebojna pogajanja, komisar Lamy danes ni povedal. "Premika se," je kratko dejal, sicer pa še menil, da je današnja soglasna podpora držav članic predloženim povračilnim ukrepom zelo "jasen politični signal".
