Po vstopu Hrvaške v schengen v začetku leta se je močno povečalo število migrantov, ki v Slovenijo nezakonito pridejo po t. i. zahodnobalkanski poti, tudi prek Bosne in Hercegovine. Za primerjavo: Slovenska policija je od začetka leta do konca avgusta obravnavala 36.137 nezakonitih prehodov meje med Slovenijo in Hrvaško. V istem obdobju lanskega leta so obravnavali 13.601 nedovoljen vstop. Daleč največji del nezakonitih prehodov beležijo v Posavju, v tamkajšnjih naseljih Rigonce, Dobova in Obrežje.
Zaostritev nadzora na meji s Hrvaško
Danes je številka nezakonitih prehodov državne meje med Slovenijo in Hrvaško presegla 40.000 in Policija v skladu s svojimi operativnimi načrti ukrepa, zato je danes zjutraj na nekaterih najbolj kritičnih delih meje s Hrvaško okrepila način svojega dela. Trenutno gre za območja PU Novo mesto in PU Koper, kjer podatki in analize kažejo na največjo obremenjenost, je povedal notranji minister Boštjan Poklukar.
Po naših informacijah je Policija nadzorne točke danes zjutraj postavila takoj za mejnimi prehodi, kjer lahko varno zaustavljajo vozila, in sicer na območju PU Novo mesto pri železniškem nadvozu v Rigoncah, Trnovcu pri Metliki, na Obrežju pri Kalinu, na območju PU Koper pa v krajih Rakitovec, Podgorje in Sočerga. Za mejnim prehodom Obrežje Policija izvaja opazovalno službo.
Poklukar je poudaril, da ne gre za vzpostavljanje notranje kontrole na meji, pač pa za okrepljene izravnalne ukrepe, ki jih Policija izvaja na območjih na meji. Njihove aktivnosti bodo še naprej usmerjene v odkrivanje tihotapcev in čezmejne kriminalitete, ki se na tem območju pojavlja še toliko bolj obsežno.
Naš fotograf Aljoša Kravanja je tako danes v objektiv ujel, kako so policisti na meji pri Rigoncah prijeli skupino migrantov:
Tam sta bili tudi naši novinarki Barbara Bašić in Sandra Boršič, ki sta – hkrati s policisti – ravno v času snemanja opazili skupino migrantov, ki je prečkala železniške tire:
Poklukar je pojasnil, da je policija po širitvi schengenskega prostora januarja letos prilagodila delo ob meji s Hrvaško, tako da po vsej državi in obmejnem pasu izvaja nesistematične kontrole, ki temeljijo na indikatorjih in analizah tveganja, t. i. izravnalne ukrepe. "Današnji ukrep je še eden v vrsti izravnalnih ukrepov, s katerim bomo še vnaprej zagotavljali visoko stopnjo varnosti prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Moramo pa se zavedati, da migracij ni mogoče učinkovito upravljati šele na naših notranjih mejah, ampak jih moramo reševati v tesnem sodelovanju s širšo regijo in državami izvora, pri čemer se naša država aktivno vključuje v skupno iskanje rešitev," je dejal.
Po njegovih zagotovilih ukrepa vzpostavitve notranjega nadzora na meji s Hrvaško trenutno ni na mizi, ni pa te možnosti izključil. "Če se kot minister za notranje zadeve vprašam, kaj sem počel v mojem prvem mandatu tukaj na ministrstvu za notranje zadeve, lahko samo odgovorim, da si nikoli nisem mislil, da bom zaprl zahodno mejo z Italijo, pa jo v času covida-19 sem. Torej, tudi tukaj odgovarjam, nikoli ne reci nikoli," je dodal.
Okrepljen nadzor policija po ministrovih besedah izvaja na začasnih nadzornih točkah, ki jih sproti prilagaja, "v kolikor bo treba vzpostaviti še kakšno, pa bo to tudi naredila". Policija po potrebi ustavi sumljivo vozilo in ga preveri, kar je sicer prepuščeno presoji vsakega posameznega policista, je povedal.
Ena od rešitev za reševanje problematike bi po njegovem prepričanju bila zagotovitev učinkovitega nadzora zunanjih meja EU, kar je sicer skupna odgovornost celotne EU. Pri tem ima Slovenija po ministrovih besedah velika pričakovanja zlasti glede podpisa in izvajanja sporazumov med Frontexom in državami Zahodnega Balkana. "Omenjeni sporazumi namreč omogočajo napotitev Frontexa v regijo za podporo nacionalnim mejnim organom pri varovanju meja," je povedal.
V današnji izjavi za medije je Poklukar izrazil še prepričanje, da bo Sloveniji v prihodnjih mesecih uspelo najti rešitve na področju nastanitve migrantov, kjer naj bi obstajale nekatere težave. Opozoril je tudi, da večina prosilcev za azil zlorabi institut mednarodne zaščite, saj kmalu po začetku azilnega postopka zapusti državo in se odpravi naprej v ciljne države. Pohvalil je policijo, ki se po njegovi oceni na povečano število migrantov dobro odziva in je pri tem tudi učinkovita.
Policija: Migranti zlorabljajo možnost zaprošanja za mednarodno zaščito
Direktor Uprave uniformirane policije Marko Gašperlin je povedal, da se je slovenska Policija temeljito pripravila na vstop Hrvaške v schengensko območje in v ta namen pripravila novo organizacijsko strukturo. Sistematičen mejni nadzor, ki je z vstopom Hrvaške v schengensko območje ukinjen, tako nadomeščajo s t. i. izravnalnimi ukrepi v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo. "Da je nova organizacija dela ustrezna, kažejo tudi rezultati dela Policije pri obvladovanju nedovoljenih migracij. Policija je namreč letos do sedaj prijela prek 41.700 tujcev, potem ko so nedovoljeno prešli mejo, in 275 storilcev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države," je dejal.
Težava je po njegovih besedah v tem, da 98 odstotkov prijetih tujcev v postopkih s Policijo izrazi namero za mednarodno zaščito, zato jih policisti predajo v azilni postopek na MNZ, kjer pa večina ne počaka na dokončanje postopka. Če samovoljno zapustijo azilne domove, jih Policija prime, oni zopet izrazijo namero za azil in spet jih odpeljejo v azilni dom. S temi težavami se srečujejo vse države v EU, kjer so ilegalne migracije tranzitne. "Razlog tiči v EU zakonodaji, zato upamo, da bo prišlo do sprejetja nove zakonodaje, t. i. EU migracijskega pakta, ki ga obravnavajo organi EU," je dejal.
Razlogov, da se število nedovoljenih prehodov v EU, še posebej pa na t. i. zahodnobalkanski poti, povečuje, je po besedah Gašperlina več, eden je tudi nesporno slab nadzor EU in schengenskih zunanjih meja. "Zato si na vseh nivojih EU intenzivno prizadevamo, da bi se situacija izboljšala. Slovenska Policija je vedno pripravljena aktivno pomagati državam članicam. Kolege smo napotovali na misijo v Makedoniji, zdaj imamo veliko policistov napotenih preko agencije Frontex, tudi Hrvaški smo že ponudili pomoč."
Določene težave izhajajo tudi iz (v odnosu do EU) neusklajene vizne politike držav zahodnega Balkana, predvsem BiH in Srbije, je opozoril. "Tako prihajajo kot turisti, če lahko tako rečemo, državljani Turčije, Rusije, Kitajske v Srbijo in BiH, pri nas pa se pojavljajo kot nezakoniti migranti z izraženimi namerami za azil."
Zaradi vsega tega je slovenska Policija še bolj intenzivirala izvajanje možnih izravnalnih ukrepov, to je pooblastilo, ki izhaja iz zakona, da lahko na podlagi določenih indikatorjev pri osebah, vozilih, ki prestopajo notranjo mejo, opravijo kontrolo vozila, oseb, dokumentov in na ta način odkrivajo nedovoljeno prehajanje meje in drugo čezmejno kriminaliteto. Ta kontrola pa ni in ne more biti sistematična, je opozoril. Poleg tega policisti zelo intenzivno izvajajo tudi prikrite civilne kontrole čezmejnega prometa in na ta način odkrivajo tudi tihotapce, ki prevažajo migrante v avtomobilih.
Tudi Gašperlin je poudaril, da teh ukrepov ne gre enačiti s ponovno uvedbo mejne kontrole, čemur smo priča na meji med Slovenijo in Avstrijo. "Po naši strokovni oceni takšna ponovna uvedba nadzora ne bi dala pričakovanih rezultatov, saj migranti, kot vemo, ne potujejo po glavnih prometnicah, ampak ob njih v večjih skupinah. Te sprovajalce, prevoze v kombijih, taksijih, vlakih, tudi avtobusih, pa uspešno že zdaj odkrivamo z drugimi načini dela."
Hrvaška je okrepljen nadzor na meji s Slovenijo pričakovala
"Slovenska uvedba policijskih nadzornih točk ob meji s Hrvaško ne pomeni ukinjanja schengenskega območja, temveč okrepljen nadzor zaradi dejavnosti tihotapcev," je danes dejal ocenil hrvaški notranji minister Davor Božinović za hrvaško tiskovno agencijo Hina. Poudaril je, da bo promet čez mejo kljub okrepljenemu nadzoru še naprej potekal po schengenskem režimu in brez zaustavljanja.
Božinović je še pojasnil, da podobno kot Slovenija tudi Hrvaška izvaja izravnalne ukrepe, ki so jih uvedli po odpravi nadzora na meji, kar vključuje tudi naključni pregled vozil v prometu. Spomnil je, da ima hrvaška policija s slovenskimi kolegi vsakodnevne mešane patrulje ob meji in da je od začetka leta preprečila vstop več kot 22.000 migrantov iz Hrvaške v Slovenijo.
Predsednik sabora Gordan Jandroković pa je medtem ocenil, da je Slovenija odločitev sprejela zaradi povečanega števila nezakonitih prihodov migrantov in pritiska lokalnega prebivalstva, kar se dogaja tudi na obmejnih območjih Hrvaške. Poudaril je, da ta odločitev ne bo zaustavila svobodnega prehoda meje. "Gre za izredne okoliščine. Verjamem, da so vsi ti ukrepi začasni," je še dodal. Pri tem je ocenil, da so pomemben dejavnik tudi prihajajoče evropske volitve, zaradi katerih oblasti želijo "pokazati državljanom, da imajo vse trdno pod nadzorom".
Jandroković je napovedal, da bo hrvaška stran govorila s slovenskimi kolegi, s katerimi imajo zelo odprt dialog. "Ničesar ne skrivamo drug pred drugim, imamo skupen problem, ki ga moramo reševati skupaj." Ob tem je poudaril, da meje na Hrvaškem varuje več kot 6000 policistov, in dodal, da bodo videli, ali morajo še okrepiti nadzor.
Število nezakonitih prehodov meje se sicer krepi v vsej Evropi, posledično vse več držav krepi nadzor na mejah s sosednjimi državami, med drugim tudi Nemčija in Poljska. Avstrija kljub schengnu že dlje časa podaljšuje nadzor na meji tako s Slovenijo kot Madžarsko. Evropska agencija za varovanje meja Frontex pa je pred dnevi sporočila, da bo v luči nedavnega povečanja števila prihodov migrantov na otok Lampedusa okrepila svojo podporo Italiji. Pomoč agencije bo italijanskim oblastem omogočila boljše spremljanje dogajanja na morju ter pomagala pri izvajanju operacij iskanja in reševanja migrantov.
KOMENTARJI (1024)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.