'Slovenija za uvedbo sankcij proti izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu'

Ministrica Tanja Fajon je glede slovenske podpore uvedbi sankcij proti izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu pojasnila, da gre predvsem za skrb v povezavi z nadaljevanjem oziroma stopnjevanjem nasilja na tem zasedenem ozemlju, tudi z napovedmi o dodatnih nezakonitih gradnjah. Po besedah ministrice je težko napovedati, ali bo na današnjem zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU soglasje glede tega.

Obenem je treba razpravljati tudi o dodatnih sankcijah proti skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas, je še dejala Fajonova.

Viri pri EU so sicer pred zasedanjem povedali, da bi lahko bile sankcije proti Hamasu sprejete v prihodnjih tednih. O sankcijah proti skrajnim izraelskim naseljencem pa medtem poteka še politična razprava, ali in na kakšen način jih uvesti. Kot so še navedli, gre za možnost uvedbe sankcij proti skrajnežem, ki so proti rešitvi dveh držav in proti prisotnosti Palestincev na Zahodnem bregu.

Ministrica Tanja Fajon se je sicer danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju znova zavzela za vzpostavitev trajnega premirja v Gazi, kjer se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom. "Ključno je vzpostaviti trajno premirje v Gazi, da preprečimo eksodus, da preprečimo genocid, etnično čiščenje. Kar se dogaja v Gazi, je humanitarna katastrofa izjemnih razsežnosti," je povedala.

Obenem je pozdravila vse napore za uresničitev rešitve dveh držav, da bi lahko Izraelci in Palestinci mirno sobivali. O tem bo danes ob robu zasedanja ministrica Fajonova razpravljala tudi na delovnem sestanku z ministrskimi kolegi iz Španije, Belgije, Luksemburga, Irske in Portugalske, potem ko je skupaj s portugalskim ministrom Joaom Gomesom Cravinhom konec novembra obiskala regijo.

Zunanji ministri EU predvsem o Bližnjem vzhodu in Ukrajini

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ministrom novembra predstavil okvir za Bližnji vzhod po trenutnih napetostih. Ta določa nekaj pogojev, med drugim, da Palestincev ne bi smeli pregnati z območja Gaze, Izrael ne sme okupirati Gaze, tja pa se ne sme vrniti niti skrajno palestinsko gibanje Hamas. Okvir predvideva še večjo angažiranost EU v regiji. Po današnjem zasedanju zunanjih ministrov članic je unije napovedal pripravo predloga za uvedbo sankcij proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu.

"Skrbi nas nasilje na Zahodnem bregu, ki ga izvajajo skrajni naseljenci," je na novinarski konferenci po današnjem zasedanju v Bruslju, v ospredju katerega je bil konflikt na Bližnjem vzhodu, povedal Borrell. Napovedal je, da bo članicam posredoval predlog za uvedbo sankcij proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu. Pri tem se bo zgledoval po ZDA, ki so tovrstne sankcije že uvedle.

"Ne morem reči, da je bilo soglasje, vendar pa še nisem podal predloga," je o današnji razpravi povedal visoki zunanjepolitični predstavnik.

Na tej podlagi so Borrellove službe po navedbah diplomatov pripravile sedem področij ukrepanja s konkretnimi predlogi, o čemer bodo vodje diplomacij, med njimi slovenska zunanja ministrica, razpravljali danes. Ukrepi so namenjeni stabilizaciji Gaze, ponovni okrepitvi palestinskih oblasti in oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa.

Prav tako bi lahko govorili o zaostrovanju sankcij proti Hamasu, potem ko je EU v petek na teroristični seznam dodala vodji vojaškega krila tega gibanja. Po drugi strani pa po neuradnih informacijah v uniji preučujejo tudi možnost sankcij proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu.

Sankcije bodo prav tako del razprave o nadaljnji podpori Kijevu, in sicer proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino.

Zunanji ministri, ki se jim bo v živo pridružil ukrajinski kolega Dmitro Kuleba, imajo na dnevnem redu še nadaljnjo vojaško podporo in zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini, pa tudi ukrajinsko približevanje uniji pred odločanjem o začetku pristopnih pogajanj.

Žbogar z veleposlaniki VS ZN na Bližnjem vzhodu o humanitarnih vidikih krize v Gazi

Neformalni enodnevni obisk, ki so ga organizirali Združeni arabski emirati in Egipt, poteka sredi poglabljanja humanitarne krize na obleganem območju Gaze, ki je pod intenzivnim bombardiranjem izraelskih sil v okviru operacije proti skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas, potem ko je ta v začetku oktobra izvedel smrtonosne napade na Izrael.

Potovanja so se udeležili veleposlaniki pri Varnostnem svetu ZN kakih deset držav, med njimi Rusije in Velike Britanije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ZDA, ki so prejšnji petek vložile veto na resolucijo VS ZN o prekinitvi ognja v Gazi, svojega predstavnika niso poslale, prav tako tudi ne Francija, poroča AFP. Kot so danes za STA pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu, je v skupini veleposlanikov aktualnih in bodočih članic Varnostnega sveta ZN tudi posebni predstavnik Slovenije v VS Žbogar.

Gre za neformalen terenski obisk, ki zajema srečanja z organizacijami in agencijami ZN, ki opravljajo humanitarne naloge v regiji, s poudarkom na Gazi, prav tako tudi s tamkajšnjimi humanitarnimi, zdravstvenimi in drugimi delavci.

Sodelovanje veleposlanika Žbogarja je namenjeno seznanitvi s humanitarnim vidikom krize in odraža prioritetno usmeritev Slovenije kot članice Varnostnega sveta ZN, da se aktivno angažira pri naporih za preprečevanje konfliktov oziroma njihove eskalacije ter pri zaščiti prebivalstva v oboroženih spopadih, vključno z zagotavljanjem humanitarne pomoči, so pojasnili na ministrstvu.