Problemi, ki se v zadnjem času pojavljajo s slovensko-hrvaškimi ribiškimi incidenti, so novi, saj so slovenski ribiči na spornem območju, ki je ves čas pod nadzorom slovenske policije, že pred osamosvojitvijo in po njej doslej lovili brez večjih problemov. "Incidenti z ribiči se dogajajo med policijsko črto in črto policijskega nadzora. Ta prostor je slovenska policija vedno nadzirala in slovenski ribiči so v njem lovili, tako pred osamosvojitvijo in po njej. Problemi, ki se pojavljajo, so torej novi, in proizvod neke nove politike sosednje države, kar bi jaz – bom rekel - zelo previdno označil kot namen izničiti sporazum Drnovšek-Račan in izničiti napore zadnjih desetih let," je na današnji novinarski konferenci dejal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Kot je poudaril, gre za novo zamisel hrvaške strani, "ki je prišla v trenutku, ko se ji je zazdelo, da potrebuje neko posebno dramatizacijo".
Prava usmeritev je sporazum med Drnovškom in Račanom
Kot je za 24ur poročal Miha Plementaš, je minister Rupel kritičen do režima sredinske razmejitvene črte v Piranskem zalivu. Lanskoletna pogodba o meji med državama, med slovenskim premierom Drnovškom in hrvaškim premierom Račanom, temelji na tem, da se Hrvaška odpoveduje zahtevi, da meja v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti.
Rupel opozarja, da so bila pogajanja mogoča takrat, ko se o razmejitvi na sredinski črti ni več govorilo. "Sredinska črta nikoli ni bila predmet pogajanj," pravi Rupel. "Kdor danes govori o sredinski črti v Piranskem zalivu, obrača kolo zgodovine deset let nazaj."
Hrvaško-slovenski pogovori so celotno poosamosvojitveno obdobje temeljili na dveh načelih, "da Slovenija ohrani teritorialni dostop do odprtega morja" in "da Hrvaška ohrani teritorialni stik z Italijo", je ponovil minister Rupel. "Sporazum Drnovšek-Račan na nek minimalističen način ustreza zahtevam obeh držav. Govoriti, da ta sporazum ustreza Sloveniji, ne ustreza pa Hrvaški, je neumnost," pravi Rupel in dodaja, da so kritike na račun sporazuma dokaz, da gre za neke vrste minimalističen kompromis.
Rupel je še opozoril, da so nekatere izjave in dejanja odgovornih politikov – predstavnikov vlad – vsake države v mednarodnih odnosih zavezujoče. Rupel je še ponovil, da Slovenija ni dobila uradne informacije, da bi bil sporazum Drnovšek-Račan razveljavljen, in še vedno pričakuje, da bo dogovor dokončno uveljavljen. Slovenska stran je tudi upala, da bo ratifikacija Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) pospešila proces reševanja odprtih vprašanj.
Rupel: Slovenija podpira dogovarjanje in se ne boji arbitraže
Slovenija predlaga opustitev politike igre z negativnim izidom in opustitev politike igre z ničelnim izidom, kjer eden izgubi ali dobi na račun drugega, ob seštevku pa je izid nič. Po mnenju slovenskega zunanjega ministra bo temperaturo znižala čimprejšnja uveljavitev maloobmejnega sporazuma, o čemer sta se dogovorila s hrvaškim kolegom Toninom Piculo. Rupel upa, da se bo to zgodilo že septembra. Sicer je Rupel znova zavrnil možnost novih pogajanj o poteku meje med državama, med opcijami, kaj storiti, pa omenil zamrznitev obstoječega stanja, ki bi ga lahko razglasili za začasno rešitev, dogovor o začasni veljavnosti parafiranega sporazuma o meji in nenazadnje arbitražo, ki "se je Slovenija ne boji", vendar meni, da ta iz več razlogov ni najboljša rešitev. Minister Rupel meni, da je predraga ter da bi vzela preveč časa.
Rupel nima nič proti izobešanju zastav na levem bregu Dragonje
Slovenija se bo, tako Rupel, še naprej držala dogovorjenega in vodila zmerno politiko. Na vprašanje, kaj meni o spornem izobešanju zastav Slovenije in EU, zaradi česar si je Joško Joras prislužil prijavo hrvaške policije, pa je vodja slovenske policije dejal, da se mu zdi izobešanje zastav "čisto v redu", sicer pa tovrstna vprašanja niso v pristojnosti ministrstva za zunanje zadeve, ampak policije.
Zmago Jelinčič, predsednik SNS, pa je v zvezi s hrvaško-slovenskimi zapleti glede razmejitve na morju dejal, da Slovenija za ureditev tega vprašanja s Hrvaško ni naredila nič, podoben očitek pa je našim državnim organom namenil tudi v zvezi s primerom Joška Jorasa.
