Slovenija vsako leto zaradi škodljivih posledic kajenja izgubi 1,8 milijarde evrov

Tako se bodo v prihodnje pogajali in pogovarjali predvsem glede finančnih učinkov tobačnega centra, je dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Na ministrstvu za finance po besedah Kolar Celarčeve trdijo, da bo zaradi tobačnega centa bistveno padla prodaja cigaret, pri čemer svoje izračune temeljijo na študiji ekonomske fakultete, ki jo je financirala tobačna industrija. "Takšna študija ne more biti verodostojna za pripravo sistemskih sprememb, ker vsak naročnik, ki plača študijo, želi s tem doseči tudi določene cilje," je dejala Kolar Celarčeva.

Po besedah Kolar Celarčeve imajo z ministrstvom za finance pri uvedbi tobačnega centa tudi različne poglede, kako porabiti sredstva, ki bi se zbrala v proračunu. Medtem ko na finančnem ministrstvu ne želijo porabe teh sredstev za točno določene namene, pa na ministrstvu za zdravje želijo 65 milijonov evrov, koliko bi se okvirno zbralo na leto s tobačnim centom, usmeriti predvsem v preventivne programe, morda pa tudi za izobraževanje pripravnikov, znanstvenoraziskovalno delo itd.

Stroški

Ministrica je tudi izpostavila študijo, ki jo je naročila Evropska komisija pri Svetovni zdravstveni organizaciji in kaže, da Slovenija vsako leto zaradi škodljivih posledic kajenja izgubi pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) oz. 1,8 milijarde evrov.

V to niso všteti le izdatki zdravstvene blagajne za zdravljenje teh bolnikov in boleznine, pač pa tudi dejstvo, da vsako leto v Sloveniji zaradi posledic kajenja prezgodaj umre 3600 ljudi v najbolj produktivni delovni dobi. To pa se kaže tudi v rasti BDP.

Danes so se po navedbah ministrice uskladili, da bodo s tujimi strokovnjaki preverili pravilnost vodenja trošarinske politike v Sloveniji, saj imajo z ministrstvom za finance o tem različne poglede.

Podeljevanje licenc za prodajo tobačnih izdelkov bo najverjetneje prevzelo ministrstvo za zdravje. Znesek pridobitve licence nameravajo v obliki upravne takse znižati, tako da bi čim manj obremenili trgovce. O znesku, koliko bi licenca stala, še ni želela govoriti, bo pa nižji, kot je sedaj predviden v predlogu zakona.

Ministrica želi, da bi se glede predloga zakona uskladili že na vladi, saj bi bilo po njenem mnenju neustrezno, da bi o tem odločal parlament. Prav tako se bo trudila, da bodo v zdravstvo vpeljali nove, stabilne vire financiranja.

Tako ji je tudi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman dejala, da bo skušala vrniti na proračun stroške financiranja pripravnikov, specializacij in vseh izdatkov, ki so sedaj na plečih zdravstvene blagajne, a vanjo po vsebini ne sodijo.