Slovenijo je na spisek "vojnih dobičkarjev" uvrstila tiskovna agencija Reuters, ki je sinoči objavila vest, da je Slovenija dobila 4,5 milijona dolarjev za sodelovanje v protiiraški koaliciji. Vsota je sicer majhna v primerjavi z Izraelom in Turčijo, tesnima ameriškima zaveznicama, ki naj bi dobili vsaka po milijardo dolarjev. Jordaniji naj bi Washington namenil 700 milijonov, Egiptu 300 milijonov, Pakistanu 175 milijonov in Afganistanu 127 milijonov. V dokumentih Bele hiše pa se je poleg Bahreina, Omana, Poljske, Madžarske, Slovaške, Džibutija in Filipinov, znašla tudi Slovenija.
Informacijo smo za 24 ur preverjali tudi pri zunanjem ministru Dimitriju Ruplu, ki zatrjuje, da o tem nima nobenih verodostojnih informacij. "V tem trenutku v Washingtonu še spijo in zato bomo več lahko zvedeli šele kasneje," dodaja Rupel. Kljub temu meni, da ne gre nagrajevanje sodelovanja v protiiraški koaliciji, saj Slovenija z vojaškimi sredstvi ne sodeluje v tej koaliciji, temveč je, kot pravi Rupel, kvečjemu ena izmed držav, ki jo skrbi humanitarna plat krize.
Obrambno ministrstvo medtem trdi, da ameriška vlada v okviru Varšavske pobude že od leta 1996 dalje vsako leto Sloveniji nameni finančno pomoč za usposabljanje in opremljanje slovenske vojske. Sredstva odobri ameriški kongres, od leta 1996 do leta 2002 pa so bila ministrstvu za obrambo dodeljena sredstva v višini približno 18 milijonov dolarjev. Kot zatrjuje vodja urada za logistiko pri ministrstvu za obrambo Zvonko Kremljak naj bi šlo za sredstva, ki so namenjena izključno izobraževanju in ne nakupu orožja. "Načrtovanje in upravljanje projektov, ki se financirajo iz sredstev programa varšavska pobuda, je stalen proces na ministrstvu za obrambo, ki je v koordinaciji s pisarno za obrambno sodelovanje poteka od leta 1996," še dodaja Kremljak.
Vsekakor bi bilo povsem možno, da bo Slovenija sredstva dobila prav zaradi sodelovanja v protiraški koaliciji, vendar pa to odločno zanika tudi ameriški veleposlanik v Ljubljani Johnny Young. "Teh pet milijonov dolarjev je Sloveniji dodeljenih v sklopu posebnega programa. Gre za finančno podporo, ki našim zaveznikom pomaga modernizirati vojsko. Denar je namenjen tudi za usposabljanje in izobraževanje vojske, nikakor pa ne za nekaj, kar bi lahko bilo smrtonosno." "Mislim, da ste videli seznam držav, ki so del tako imenovane vojne koalicije. Mislim, da na seznamu ne morete najti Slovenije – torej lahko sklepate sami," še dodaja Young.
Kakšno je stališče Slovenije do vojne?
Novica o ameriški nagradi za slovensko podporo je tako ponovno odprla precej nejasno razpravo o tem, ali Slovenija je ali ni v protiiraški koaliciji - torej med državami, ki podpirajo ameriški napad na Irak. Washington je namreč nedavno objavil seznam 30 držav, ki odkrito podpirajo napad na Irak, po besedah ameriškega državnega sekretarja Colina Powella pa politiko ZDA proti Iraku podpira še 15 držav, ki želijo ostati anonimne.
Slovenski politiki zagotavljajo, da Slovenije med podpornicami ni, v ameriškem kongresu pa so kot svojo zaveznico omenili tudi Slovenijo, ko je s seznama podpornic napada na Irak Slovenijo prebral predsednik ameriškega kongresnega odbora za mednarodne odnose Henry Hyde.
Predsednik države Janez Drnovšek je za tem zanikal kakršnokoli sodelovanje v takoimenovani vojni koaliciji, prav tako premier Anton Rop, zunanji minister Dimitrij Rupel pa je, kot je zatrdil, za pripetljaj izvedel iz časopisov. "Gre najbrž za napako, kar pa zadeva naše prijateljstvo ali zveze z zavezniki v Natu in EU, še naprej velja želja, da bi se čimprej sporazumeli in po možnosti soglasno reševali krizo, ki je pred nami," pravi Rupel.
Na vprašanje, ali lahko zagotovi, da Slovenija ne sodi med 45 držav, ki podpirajo ameriški napad, je Rupel odgovoril, da Slovenija nikakor ni članica nobene vojne koalicije. "Mi se nismo uvrstili na seznam in tudi ne vidimo potrebe, da bi se na take sezname uvrščali," pa je zatrdil tudi premier Rop.
