Številne humanitarne organizacije v Sloveniji in Evropi so današnji svetovni dan beguncev obeležile z okrepljenim družbenim ozaveščanjem o begunski krizi ter o s tem povezanih bivanjskih izzivih. Opozarjajo tudi na nepravično obremenitvi revnejših držav, ki nudijo zaščito večini beguncev ter na neizpolnjevanje obveznosti bogatejših. Med njimi je tudi Slovenija. Komisar Sveta Evrope za begunce Nils Muižnieks je pred dnevom beguncev glasno opozarjal na kršenje človekovih pravic beguncev, omenjal je predvsem kršenje njihove pravice do družinskega življenja oziroma združitve z družino. Več o tem lahko preberete v članku Neslavni rekord: vsake tri sekunde postane ena oseba na svetu begunec.
Begunska kriza v Afriki 'kriza otrok'

Organizacija Unicef se je ob dnevu beguncev osredotočila na begunsko krizo v Afriki in jo označila kot 'krizo otrok'. Vlade je pozvala k sprejetju in implementaciji agende za zaščito otrok beguncev in migrantov v šestih točkah, ki je bila oblikovana pred vrhom držav G7 v Italiji.
Največ beguncev naj bi po njihovih podatkih sprejela Uganda, ki je bila sredi lanskega leta osma največja gostiteljica beguncev na svetu, danes pa je na tretjem mestu za Turčijo in Pakistanom.
Tudi v Sloveniji se begunska kriza stopnjuje
Po podatkih Urada za oskrbo in integracijo migrantov ter ministrstva za notranje zadeve je med prosilci za azil v Sloveniji je največ Afganistancev, status mednarodne zaščite pa je pridobilo največ državljanov Sirije. Begunci s statusom mednarodne zaščite imajo v Sloveniji težave predvsem pri družbeni integraciji, iskanju stanovanja in zaposlitve. Na težave pogosto naletijo predvsem zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Nekaj manj kot 50 jih prebiva v integracijskih hišah v Mariboru in Ljubljani, večina beguncev (337 od 386) pa živi v zasebnih bivališčih. V lanskem letu so največ prošenj za mednarodno zaščito pri nas vložili begunci iz Afganistana, Sirije, Pakistana, Iraka in Irana.

Amnesty International Slovenija ob dnevu beguncev na svoji spletni strani poziva vlado naj "prevzame svoj pravičen delež skrbi za begunce, sprejme večje število beguncev ter jim omogoči varne in zakonite poti do mednarodne zaščite v Slovenij." Peticijo lahko podpišete na naslednji povezavi.
Slovenska filantropija, v sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovnim inštitutom ob podpori Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je dan beguncev zaznamovala z 8. Festivalom migrantskega filma, že dopoldan pa so pod naslovom Mediji in propaganda o beguncih, priredili mednarodno okroglo mizo.
Komisija s posebnim orodjem v pomoč beguncem do služb
V skupni izjavi so tudi visoki predstavniki Evropske komisije iz Bruslja opozorili, da je v begunski krizi nujno globalno ukrepanje mednarodne skupnosti.
"Samo s skupno odgovornostjo bomo lahko zagotovili varnost, dostojanstvo in človekove pravice beguncev ter jim ponudili ne le zatočišča, ampak tudi priložnost za prihodnost za tiste, ki jo najbolj potrebujejo. To je moralna dolžnost in najboljša naložba, ki jo lahko naredimo za svojo varnost in stabilnost," so zapisali podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini ter evropski komisarji Johannes Hahn, Neven Mimica, Dimitris Avramopoulos in Hristos Stilianides.
Evropska komisija je med drugim predstavila še novo EU orodje za profiliranje znanj, spretnosti in veščin državljanov tretjih držav. Gre za urejevalnik, s katerim bodo državljani tretjih držav svoja znanja, spretnosti, kvalifikacije in izkušnje predstavili tako, da bodo po vsej Evropski uniji dobro razumljivi delodajalcem, ponudnikom izobraževalnih programov in programov usposabljanja ter organizacijam, ki delajo z migranti.
Zapisali so še, da EU kot vodilna svetovna donatorica pomoči zagotavlja humanitarno pomoč in podporo na dolgi rok beguncem in notranje razseljenim osebam. Države članice so lani odobrile zaščito več kot 700.000 prosilcem za azil in za podporo sirskim beguncem namenile skoraj deset milijard evrov.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.