'Slovenija v Varnostnem svetu ne bo delala po nareku Washingtona'

Kaj bo to prineslo naši državi poleg velike odgovornosti? Je to priložnost za povečanje našega političnega vpliva in gospodarstvo ali predvsem nevarnost, da se bomo v močno polariziranem svetu pri glasovanju o najbolj perečih vprašanjih neizogibno zamerili kakšni velesili?  

In kako bomo sploh oblikovali naše odločitve? Bomo poslušali druge ali bomo res imeli lastna stališča?  V oddaji 24UR ZVEČER je o tem spregovoril profesor in svetovalec predsednice za mednarodne odnose dr. Zlatko Šabič.

Slovenija je po besedah dr. Šabiča že začela s pripravami, zagotovo že potekajo komunikacije med New Yorkom in Mladiko, Šabič pa je prepričan, da se pogovori že začenjajo. 

Kako pa pravzaprav poteka delo v Varnostnem svetu? "Proces odločanja v VS je relativno kompleksen, imamo namreč pet stalnih članic in 10 nestalnih, nekateri procesi so odprti, nekateri polzaprti, nekateri pa taki, da v bistvu države odločajo med seboj za skritimi vogali. Ti procesi potekajo 24 ur dnevno in v tem kontekstu se bo Slovenija morala znajti. Osebno sem prepričan, da bo Slovenija precej proaktivna, da ima dejansko zelo veliko znanja," je pojasnil dr. Šabič. 

Kot je poudaril dr. Šabič, je hitro odločanje predvideno v VS, države morajo biti na to pripravljene, morajo imeti predstavnika, ki v danem trenutku, če pride do krize, zastopa svojo državo. "Imamo dva tipa odločitve: tiste, ki so sprejete po t. i. sedmem poglavju, to so tiste, ki se neposredno tičejo vpliva na ogrožanje mednarodnega miru in varnosti, ter tiste, ki so sprejete po šestem poglavju, ki se tičejo mirnega reševanja sporov." V konkretnem primeru glede porušenja jezu v Ukrajini, ki je bil na agendi VS že v torek, je treba biti pozoren, je pojasnil dr. Šabič. "Pri Ukrajini se države odločajo, če imajo za to pogoje, imamo pa tukaj velik defekt, to je Ruska federacija, ki takoj, ko jim nekaj ni všeč, to zablokirajo."

V Sloveniji pa se najprej posvetuje veleposlanik oziroma stalni predstavnik v New Yorku, od tu dalje pa je vse odvisno od teže odločitve, ampak zagotovo gre na koncu za izvršno oblast. "Večja teža je na vladi, ki sprejema odločitve, vsekakor pa je povsem legitimno, da se v to vključi tudi predsednica države, če se čuti potreba. Predsednica države je obveščena in po potrebi lahko sodeluje," je poudaril.

Vendar ostaja vprašanje, ali bo Slovenija delovala samostojno ali predvsem po nareku Washingtona. "Na zasedanjih se govori o globalnih temah, tako da bo Slovenija naredila največjo uslugo zvezi Nato in Evropski uniji, če bo delovala samostojno," je poudaril dr. Šabič. "Prepričan sem, da nihče ne bo delal po nareku. Iz teh debat, ki smo jih opravljali v času kampanje, se je obljubljalo, da bomo delovali v imenu držav, ko gre za podnebne spremembe, migracije in človekove pravice, in mislim, da smo to resno rekli. Sebi bi naredili zelo slabo uslugo, če bi se temu izneverili."

Kot je pojasnil, je Slovenija v VS prišla v času, ko se v svetu dogajajo tektonske spremembe. Ko je lahko jutri vojna neverjetnih razsežnosti, podnebne spremembe, migracije ... "Generalna skupščina se je odločala med Slovenijo in Belorusijo, mednarodna skupnost se je odločila za Slovenijo, 153 se jih je tako odločilo."

Dr. Šabič je komentiral tudi dejstvo, da je bila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič kar malo užaljena, češ da je bil ob izvolitvi Slovenije spregledan prispevek parlamentarne diplomacije. "Strinjam se v eni stvari in to je, da bi bilo dobro, da imamo neko širšo razpravo o tem, kaj parlamentarna diplomacija je in kakšne so njene možnosti ter potenciali. Ta razprava bi lahko bila zelo bogata in od tega bi se lahko veliko naučili. Parlamentarna diplomacija ima potencial, ampak je dobro, da se o njem podučimo," je sklenil dr. Šabič.