Na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo pri Kranjski Gori so se srečali slovenski premier Anton Rop, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in italijanski minister za regionalni razvoj Enrico La Loggia, ki je prišel namesto predsednika italijanske vlade Silvija Berlusconija, ki je zbolel.
Na slovesnosti v Novi Gorici sta zbrane nagovorila predsednik Evropske komisije Romano Prodi in premier Anton Rop, tik pred polnočjo pa tudi predsednik DZ Borut Pahor.
Na proslavi v Gornji Radgoni je bil med govorniki na proslavi tudi predsednik DS Janez Sušnik, predsednik avstrijskega zveznega sveta Jürgen Weiss in podpredsednik DZ Valentin Pohorec.
Drnovšek: 'Sanje iz leta 1991 postajajo resničnost'
Slavnostni govornik na proslavi v parku Zvezda v Ljubljani je bil predsednik republike dr. Janez Drnovšek. V govoru je spomnil, da se z vstopom v EU izpolnjuje težnja samostojne Slovenije, ki je pred 13-imi leti "v dimu vojne zapustila propadlo federacijo in z upanjem gledala proti zahodu". "Danes smo pred ciljem," je dejal Drnovšek. "Sanje iz leta 1991 postajajo resničnost." Kot je dejal, je Slovenija prepričana, da bo da bo položaj Slovenije v Evropi zdaj najtrdnejši v njeni ne lahki zgodovini. Projekt demokratične in združene Evrope je najnaprednejši projekt v zgodovini človeštva in Evropska Unija si je postavila visoke cilje. Želi postati vodilna gospodarska sila v svetu. Že danes je blizu temu cilju. S svobodnim gibanjem ljudi, kapitala, blaga in storitev želi izkoristiti svoje potenciale in zagotoviti 450 milijonom svojih državljanov visoko raven življenja. Izobrazba in znanje postajata njeni temeljni odliki.
"Naš skupni cilj je dostojno življenje vsakega državljana," je poudaril Drnovšek. Evropski socialni model je bolj human kot podobni modeli drugod v svetu in kljub pritisku svetovne konkurence in poceni delovne sile se mu Evropa ne želi odreči. Zato je edina pot še več znanja, ustvarjalnosti in podjetnosti.
"Evropa 25-ih držav lahko postane močan dejavnik svetovne stabilnosti in lahko tudi prispeva k bolj pravičnim odnosom v svetu," je poudaril predsednik republike, "Na takšnih temeljih pa bomo lažje ohranjali tudi mir in varnost -- naših državljanov in vseh Zemljanov."
Slovenski predsednik je še opozoril, da bomo v Evropi veljali toliko kot bomo znali biti ustvarjalni, tehtni, pogumni, strpni in pravični. Kolikor bomo imeli širine in zmožnosti pogledati čez svoje plotove in naprej v svet in prihodnost.
"Tako kot nas je Evropa navdihovala ob času naše osamosvojitve, danes privlači še tiste države in narode, ki ostajajo izven njenih meja," je spomnil Drnovšek in pri tem posebej omenil narode, s katerimi smo nekdaj živeli v skupni državi. Dodal je, da je primerno, da jim zaželimo čim uspešnejši razvoj, da bi se nam lahko tudi oni čimprej pridružili na evropski poti.
"Če želi danes kdo spreminjati svet, mu ni treba razmišljati o krvavih revolucijah, ki so v zgodovini vse propadle, ker niso spoštovale človeškega življenja," je ob koncu svojega govora dejal predsednik Republike Slovenije. "Zdaj lahko vprežemo svoje sile, svoje znanje in ljubezen do življenja v izgradnjo Evrope prihodnosti. V čim pravičnejše medsebojne odnose na podlagi medsebojnega spoštovanja," je zaključil dr. Janez Drnovšek in vsem državljankam in državljanom zaželel uspešno in čim bolj prijazno Evropsko Unijo.
Janša: Bog živi Slovenijo na novi poti!
"Slovenija je na začetku nove poti. Do tega razpotja, pred katerim stojimo, nas je pripeljala strma gorska steza, posuta s skalami in porasla s trnjem. A vzpenjala se je kvišku in naprej proti soncu, zato smo danes končno pred tem, da zavijemo na široko belo cesto. Nanjo stopamo v dobri veri in s prepričanjem, da bomo na novi poti kot narod in država ravnali odgovorno in da bomo hkrati sprejeti kot enakopravni v evropski družini. Pričakujemo, da se bomo kot posamezniki, kot državljani Slovenije in Evrope, počutili dobrodošli, enakovredni in svobodni. Prišel je dan, ko se pesnikove besede iz naše himne lahko izpolnijo: Ko rojak, prost je vsak, ne vrag, le sosed je mejak... Bog živi Slovenijo na novi poti!" Tako poetično je na nocojšnji prireditvi ob vstopu Slovenije v EU na ljubljanskem Kongresnem trgu zgodovinski dogodek pozdravil vodja opozicijske SDS Janez Janša.
Milan Kučan: Evropski vzhod in zahod sta si prvikrat segla v roke
V prejšnjem stoletju je Evropa trikrat začela iskati svojo identiteto: prvič po razpadu imperijev po prvi svetovni vojni, drugič po drugi svetovni vojni in tretjič zdaj, ko so padle meje in ko je ideja o združeni Evropi postala resničnost. Zakaj je to tretje iskanje evropske identitete tako pomembno? Zato, ker sta si v tej evropski zgodovini zdaj prvikrat evropski zahod in vzhod segla v roke, ker sta si prvikrat priznala, da sta enakovredna, ker sta si prvikrat priznala, da delita isto usodo in ker sta prvikrat spoznala, da lahko samo kot celota Evropi zagotavljata gospodarski, politični, kulturni in duhovni vpliv v svetu, je danes zvečer na prireditvi ob širitvi Evropske unije na mejnem prehodu Hodoš dejal bivši predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Na prireditvi so bili poleg več kot 2000 prebivalcev iz obeh strani meje tudi bivši predsednik Madžarske Arpad Goenz, minister za informacijsko družbo Pavel Gantar, državni sekretar na madžarskem ministrstvu za promet in zveze Mihaly Jambrik, poslanka v državnem zboru Maria Pozsonec, župana Hodoša in Bajansenya Ludvik Orban in Gyula Gyorke ter številni drugi predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja iz obeh strani meje.
Udeležencem prireditve je na kratko spregovoril tudi bivši predsednik Madžarske Arpad Goenz. Dejal je, da je zelo srečen, da je doživel dan širitve Evropske unije. Kučan je prav tako dejal, da svet danes živi v krčih, v nasprotjih, v nasilju in velikih razlikah, ob tem pa si želi priti do ideje, ki bi omogočala njegovo notranjo harmonijo. Po njegovih besedah je Evropa s svojo izkušnjo to idejo sposobna ponuditi. Svojo izkušnjo pa imamo tudi mi, ljudje na obeh strani meje - izkušnjo, ki je pokazala, da je mogoče živeti tudi z razlikami.
Prireditve ob vstopu Slovenije v EU so potekale tudi drugod po občinah in lokalnih skupnostih v Sloveniji.
Na Matajurju, ki leži na državni meji med Italijo in Slovenijo, sta se ob 18. uri srečala videmski častni nadškof msgr. Alfredo Battisti in koprski pomožni škof Jurij Bizjak in na Matajurju darovala mašo za vse evropske narode.
