Slovenija v letu 2006

Začetek leta v znamenju žalovanja

V slovenskih osnovnih in srednjih šolah so se na prvi šolski dan v novem letu spomnili treh dijakinj, ki so med prazniki umrle pred diskoteko v Spodnjih Pirničah. Brez sošolke, dveh petnajstletnic, prvošolk in ene tretješolke, sedemnajstletne Natalije, so ostali na treh srednjih šolah v Ljubljani. V večini šol so z minuto molka prekinili pouk, profesorji in dijaki pa so razpravljali, kako izboljšati varnost mladih. Najbolj pretresljivo je bilo tam, kjer so ostali brez treh deklet, obesili so črno zastavo, dijaki so prižgali svečko. Roman Kladošek, glavni tržni inšpektor, je odstopil s svojega položaja. Za tragično nesrečo v diskoteki, ki jo je globoko obžaloval, se sicer ni čutil odgovornega.

Lastniku lokala Lipa Robertu Tomažu Zavašniku je preiskovalni sodnik zaradi suma vplivanja na priče in uničevanja dokazov odredil enomesečni pripor. Zavašnik je zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti vložil kazensko ovadbo zoper neznane storilce, ki naj bi 23. decembra 2005 povzročili smrt treh deklet pred diskoteko. Primer se še ni znašel pred sodiščem, tožilci pa bodo po mnenju pravnikov težko dokazali, da je Zavašnik neposredno odgovoren za smrt mladoletnic. Morda bo denarno kaznovan zaradi prekrškov. Več: =>

Davčna reforma povzroča negotovost

Z novim letom so začele veljati tudi spremembe petih davčnih zakonov. Zakon o dohodnini, ki ga je sprejela prejšnja Ropova vlada, ni dolgo zdržal. Novosti so tudi pri obdavčevanju podjetnikov. Če letno ustvarijo manj kot 50 milijonov tolarjev prometa, lahko davek na dodano vrednost plačujejo šele po prejemu plačila za opravljeno storitev.

Postopoma, do leta 2008, bodo obdavčene tudi vse obresti na bančne depozite. Doslej so svoj delež državi plačevali le tisti, ki so letno prejeli več kot 300 tolarjev obresti. Dvajsetodstotni davek bomo plačevali od dividend in ostalih kapitalskih dobičkov, obresti iz denacionalizacijskih obveznic pa nov zakon obdavčuje nižje kot ostale.

Obrazec za dohodnino po novem obsega osem strani, kar je dvakrat več kot minula leta. Tudi njegovo izpolnjevanje je bolj zapleteno. Marsikdo, posebej tisti z različnimi viri dohodkov, so se morali zateči po pomoč k davčnim svetovalcem, ti pa z neverjetno visokimi tarifami neupravičeno služijo na račun davčnih zavezancev. Več: =>

Trgovinski maraton

V začetku leta nastane popolna zmeda glede nedeljskega odpiralnega časa trgovin. Zaradi vrste dodatnih izjem, ko trgovine na primer v turističnih, smučarskih centrih in na pokopališčih nimajo omejenega nedeljskega dela, državni svetniki zakonu nasprotujejo. Po njihovem mnenju je širitev izjem povzročila izničenje referendumske volje.

Poslanci državnega zbora so nato še drugič sprejeli zakon, ki ob nedeljah zapira trgovine. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je sicer nekatere rešitve v zakonu označil kot slabe, zato je že napovedal možne spremembe. Sedemnajst trgovskih družb, med njimi tudi tri največje Mercator, Spar in Tuš, je vložilo pobudo za ustavno presojo zakona o trgovini. Sindikalisti in trgovske družbe so se nato dogovorile za višje plačevanje dela ob nedeljah, tako da so lahko vse trgovine znova odprte vse nedelje, zaprte pa le ob nekaterih praznikih. Je bil referendum sploh potreben? Več: =>

Napad bulmastifov

Trije pobesneli psi pasme bulmastif so sredi Ljubljane napadli 35-letnega moškega in ga podrli na tla. Iz čekanov so ga rešili šele policisti, ki so enega od psov ustrelili. Moškega, ki je bil v napadu hudo poškodovan, so z reševalnim vozilom prepeljali v ljubljanski Klinični center, kjer je bil nekaj časa celo v smrtni nevarnosti. Napad se je zgodil, ko so trije psi ušli 53-letni lastnici Zori Rotar.

Ženska iz znane ljubljanske zdravniške družine je v prtljažni del avtomobila skušala spraviti štiri pse. Ko je v hotela v vozilo dati zadnjega, četrtega, so ostali trije skočili iz vozila in napadli moškega. Dogodek je spodbudil razpravo o zaostritvi zakonodaje. Sodišče je decembra že drugič preložilo glavno obravnavo zoper lastnico, ki naj bi bila bolna. Zato je odločilo, da bo Rotarjevo pregledal sodni izvedenec, ki naj bi ugotovil, kako je z njenim zdravjem. Več: =>

Adria Airways: Ko dobiš krila

V slovenskem letalskem prevozniku Adrii Airways je v začetku leta vrelo. Načrt uprave, ki je skušal preprečiti stečaj podjetja z najemom dveh manjših letal prek posrednika, naj bi bil po trditvah zaposlenih le krinka za popolno izčrpanje Adrie. Njene posle naj bi prevzelo zasebno podjetje Aurora Airlines, katerega lastnik naj bi bil domnevni prijatelj predsednika uprave Adrie Iztoka Malačiča. Nadzorni svet nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways je zaradi nepravilnosti sprejel odstop prvega moža Adrie. Malačič je tudi prevzel odgovornost za propadlo sodelovanje s podjetjem Aurora pri najemu tovornega letal. Več: =>

Perjad v hišnem priporu

V Mariboru so februarja odkrili prvi primer virusa ptičje gripe pri nas. Veterinarji so po testiranju laboda, ki so ga našli v Koblarjevem zalivu na obrežju Drave potrdili, da gre za virus aviarne influence H5. Zaradi ptičje gripe vsa Slovenija velja za tvegano območje, kjer morajo rejci perutnine upoštevati posebne ukrepe.

Maribor so razglasili za "krizni žarišče", v tri in desetkilometrskem pasu veterinarski inšpektorji preverjajo, ali so rejci zaprli perutnino. Vsi ostali rejci so morali perutnino ograditi tako, da ni mogla priti v stik z divjimi pticami. Več: =>

Drnovšek od marionete do mesije

Predsednik države je prvič neposredno povedal, da se ne zdravi več v Kliničnem centru. Zdravniki so mu napovedali napredovanje bolezni, Janez Drnovšek pa je poiskal pomoč v alternativni medicini. Iz nekoč brezbarvnega politika in vodje LDS se je po dveh letih predsedniškega mandata prelevil v dejavnega politika, ki ga ne skrbi zunanji imidž in to, kaj si o všečnosti njegovih stališč, objavljenih na svetovnem spletu, mislijo vodilni strankarski prvaki. V svojem predsedniškem uradu je obdržal le še pet najožjih sodelavcev, kar nekaj jih je odpustil. Nekdanji LDS-ovi politični sopotniki so ga v zakulisju pričeli zmerjati z vzdevkom "Nostradamus iz Zaplane" in da se - potem ko se je v krogu svojih simpatizerjev dal izvoliti za vodjo Gibanja za pravičnost in razvoj - gre novodobnega mesijanstva. Več: =>

Drnovšek je februarja pomilostil nekdanjega direktorja HiT-a Danila Kovačiča, ki je bil zaradi gospodarskega kriminala obsojen na skoraj štiri leta zapora. Meščani in mestni svetniki Nove Gorice so pred tem prosili predsednika države, da ga izpusti iz zapora. Razlog: Kovačič naj bi naredil toliko dobrega, da si ne zasluži zapora. V Novi gorici so ob tem občani podpisovali še peticijo za Kovačičevo izpustitev. Kovačič se je sicer več kot pol leta izmikal odhodu v zapor na Dob, zaradi psihičnih težav pa je za zapahi zdržal le slab mesec. Več: =>

Reševanje odposlanca Križnarja

Potem ko je v le nekaj dneh obiskal Francijo, Združene države, Bolivijo, je Drnovšek odšel še na Kosovo, nato pa je pričel kovati načrte za obisk sudanske pokrajine Darfur, ki je že nekaj let na robu humanitarne katastrofe. Njegova darfuska misija je propadla, saj so med seboj osovražene uporniške frakcije njegovega odposlanca Toma Križnarja izdale in izročile sudanskim oblastem. Te so mu priredile montiran politični proces in obsodile na zaporno kazen. Večji del darfurske misije je bil namesto reševanju begunskega vprašanja namenjena reševanju Drnovškovega odposlanca Križnarja. Nekateri so Drnovšku ob tem očitali, naj svojo pozornost nameni tudi slovenskim 'Darfurcem'. Drnovška je vladajoča koalicija obtožila, da se vmešava v slovensko zunanjo politiko in da je preveč zapravljiv. Več: =>

S sovraštvom oplemeniteni Plemeniti

Znameniti Faust slovenskega političnega teatra, poslanec in prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti se je skupaj z nekdanjim vodjem mariborskih nogometnih razgrajačev (t.i. Viole) Andrejem Šiškom in Matjažem Jeričem znova pojavil na mariborskem sodišču. Trojica je bila obtožena poskusa umora in pomoči pri tem dejanju. Ker so od zadnje obravnave minili več kot trije meseci, večino obtožencev pa je zaradi časovne oddaljenosti od dogodka zapustil spomin, se je glavna obravnava morala začeti znova. Jelinčič je bil na koncu oproščen. Več: =>

Komaj so ga oprali obtožb, se je novembra Jelinčič znova znašel na robu zakona. Tokrat so mu svojo govornico za več kot enourno pljuvanje po 'Ciganih' odstopili v eni od svojih oddaj na javni RTV. Po izboru velike večine gledalcev je postal slovenski junak tv večera. Sledilo je posipavanje s pepelom: vodstvo javne hiše je prepovedalo ponovitev oddaje in tako Plemenitemu favoritu preprečilo odhod v osmino finala.

Generalno državno tožilstvo je zahtevalo preiskavo zaradi domnevnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti do Romov. Jelinčiča, ki je s poslansko imuniteto zaščitena kategorija, se bodo težko lotili, razen če ima pravosodje dvojna merila - če jih sploh ima. Ko je pred leti javno razglašal, da so komunisti po drugi svetovni vojni "še premalo pobijali", je bil Jelinčič v sodnem postopku oproščen obtožb o spodbujanju sovraštva in nestrpnosti. Več: =>

Zločin proti človečnosti kot kavalirski delikt

Vrhovno državno tožilstvo je vložilo zahtevo za preiskavo zoper nekdanjega visokega funkcionarja Zveze komunistov Slovenije Mitjo Ribičiča, ker ga sumi hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, ki ne zastara. V začetku junija se je nekdanji major politične policije, ki se je v letih po koncu druge svetovne vojne preimenovala v Organizacijo za zaščitno naroda (OZNA) prvič zagovarjal pred preiskovalno sodnico. Odgovornost za poboj 217-ih ljudi v letih po drugi svetovni vojni je Ribičič zanikal. Preiskovalna sodnica je menila, da ni podlage za uvedbo preiskave, enako tudi senat okrožnega sodišča. Pritožbo vrhovnega državnega tožilca zavrne še Višje sodišče v Ljubljani z obrazložitvijo, da "ni utemeljenega suma za preiskavo". S tem je zadeva postala pravnomočna.

Za slovensko pravosodje ostaja nerešljiva uganka, kdo je bila tista tajinstvena oseba, ki je na listinah o poboju 217 ljudi navedena v starinsko-vojaškem žargonu "glasom majorja Mitja", kar prevedeno v civilni žargon ne pomeni nič drugega kot: "po ukazu majorja Mitje". Za večino zgodovinarjev, ki proučujejo obdobje novejše slovenske zgodovine je sprenevedanje sodnikov o tem, kdo je pravi "major Mitja", na meji dobrega okusa. Medtem pa arheologi po Sloveniji vse leto 2006 odkrivajo nova prikrita množična grobišča, kjer so slovenski likvidatorji "glasom majorja Mitje" v letih po drugi svetovni vojni pobili in zagrebli na tisoče ljudi. Več: =>

Sadar

Na mariborskem sodišču je znova sedel na zatožno klop Davorin Sadar, ki so ga pred tem ZDA izročile Sloveniji. Nekdanji prvi mož poslovnega sistema Dadas naj bi si s spornimi finančnimi transakcijami pridobil več kot 400 milijonov tolarjev. To je le eden od številnih sodnih postopkov zoper Sadarja. Višje sodišče pa je razveljavilo sodbo zoper soprogo Davorina Sadarja, Danilo, ki je bila zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja obsojena na dve leti zapora. Iz sodbe naj ne bi bilo mogoče razbrati, s čim naj bi obtožena zlorabila položaj. Tožilec je na sojenju Sadarju poskrbel za presenečenje. Obtožnico je spremenil in jo bistveno omilil. V njej je namreč vrednost nezakonito pridobljene premoženjske koristi, ki jo očita obtoženemu, s prvotnih 397 znižal na le nekaj več kot 38 milijonov tolarjev. S tem pa je za Sadarja predlagal tudi nižjo kazen.

Nekdanjega prvega moža Dadasa, ki je prestal tri leta zaporne kazni, so sredi decembra izpustili iz zapora, saj je v priporu odsedel že 27 mesecev, tako da se mu je kazen iztekla 22. decembra. Pred Sadarjem je še nekaj kazenskih postopkov. Več: =>

GZS: Od mavzoleja do prostovoljne zbornice

Vlada je predstavila predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki omogoča ustanovitev novih gospodarskih zbornic. Članstvo v njih je prostovoljno, Gospodarska zbornica Slovenije pa prihodnji dve leti ostaja svoja pravna naslednica. Po preteku prehodnega obdobja bo morala GZS z zbornicami, ki bodo v tem času nastale, sredstva razdeliti. Manjši podjetniki so opozarjali, da jih je Gospodarska zbornica Slovenije z obvezno članarino doslej izkoriščala. Zakon ukinitve Gospodarske zbornice Slovenije ni predvidel, določa pa, da se mora preoblikovati in ukiniti obvezno članstvo. Konec leta je bil odstavljen tudi dolgoletni predsednik GZS Jožko Čuk, zbornica pa je dobila "stečajnega upravitelja". Več: =>

SIB: "Predmet obtožbe ni kaznivo dejanje"

Značilna tranzicijska zgodba. Ljubljansko okrajno sodišče je zavrglo obtožni predlog v primeru afere Slovenska investicijska banka. Obtožni predlog je bil vložen zoper nekdanjega predsednika uprave banke Vlada Klemenčiča, nekdanjega člana uprave Simona Petriča in banko SIB, zaradi suma ponarejanja poslovnih listin. S sodišča so sporočili, da so obtožni predlog zavrgli, ker je "sodišče ugotovilo, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje". Tudi na ljubljanskem okrožnem tožilstvu so v kratki izjavi zapisali, da se zoper sklep sodišča niso pritožili.

Ljubljansko okrožno sodišče pa je zavrnilo odškodninsko tožbo podjetja Energetika, ki jo je vložilo zoper banko, nekdanjega predsednika uprave Klemenčiča in člana uprave Petriča ter revizorsko hišo. Energetika jim je očitala, da so z zavajajočimi podatki o poslovanju banke oškodovali javno podjetje, posredno pa ljubljanske davkoplačevalce, oškodovali za približno tri milijarde tolarjev.

Zgodovina primera: Sredi leta 2001 se je ljubljansko javno podjetje Energetika na presenečenje mnogih odločilo za nakup 80 odstotkov SIB. Energetika je pri tem preplačala delnice SIB, saj je namesto 1800 tolarjev za delnico odštela 3800 tolarjev, kljub temu, da je bilo poslovanje banke daleč od uspešnega. Nova ljubljanska banka je leta 2003 za delnico SIB odštela desetkrat manj kot Energetika le dve leti prej. Usoda SIB se je končala decembra 2003, ko so njeni delničarji izglasovali prostovoljno likvidacijo, v istem letu pa je policija začela s preiskavo. Več: =>

Ribolovna cona

Vlada je sprejela uredbo o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije. Slovenska uredba je odgovor na hrvaški pravilnik o mejah v ribolovnem morju Republike Hrvaške, ki po mnenju Slovenije posega v slovenske teritorialne in deloma celo v notranje morske vode države. Hrvaška vlada slovensko uredbo o določitvi ribolovnega območja na morju označuje za nesprejemljivo, pravno neutemeljeno in nično. Gre za poskus poseganja po hrvaškem državnem ozemlju, so sinoči sporočili iz Banskih dvorov. Po besedah hrvaškega premierja Sanaderja je Hrvaška v Ljubljano danes že poslala ostro protestno noto, v kateri Slovenijo znova poziva k mednarodni arbitraži. Uradni Zagreb je o slovenskem ukrepu obvestil tudi Evropsko komisijo. Več: =>

Potniški center - igrice za 250 milijonov evrov

Potniški center Ljubljana, najdražji projekt v prestolnici doslej, vreden okoli 250 milijonov evrov, buri duhove. Po tem, ko so investitorji za strateškega partnerja izbrali madžarsko družbo TriGranit, se je drugi ponudnik, nemški ECE, pritožil na državno revizijsko komisijo. Kot kaže, pa je bila naloga tudi za državne revizorje pretežka, saj so se zatekli po nasvet na Sodišče evropskih skupnosti v Luksemburg. V tem primeru bi bilo odločanje o gradnji odmaknjeno ne samo za teden, mesec ali dva, temveč za leto ali več. Po drugi strani pa gre za projekt, ki ga je Ljubljana pripravljala desetletja. Na lokalnih volitvah "odplavljena" županja Danica Simšič je zadnji dan svojega uradovanja podpisala pogodbo s TriGranitom, kar se je nekaterim zdelo vsaj neokusno, če že ne sumljivo. Nova mestna oblast z Jankovićem na čelu si je z zanimanjem pričela ogledovati dokumentacijo o ljubljanskem "mega-projektu". Več: =>

Brezna ovnovske stanovanjske politike

Revizija preteklih poslov državnega Stanovanjskega sklada, ko ga je še vodil direktor Edvard Oven, sicer eden nekdanjih stebrov poslovne struje LDS, je razkrila nepravilnosti. Med sumljivimi posli nekdanjega prvega moža stanovanjskega sklada je bila 24 tisoč kvadratnih metrov velika parcela v ljubljanskih Vižmarjah. Oven je nakup tega zemljišča označil kot dobro kupčijo, nekateri pa so menili, da temu ni čisto tako. Ministrstvo je sprožilo revizijo. Za kaj natančno gre?

Decembra 2002 je Oven z ljubljanskim podjetjem Etaline, ki je lastnik fitnes studia z vsega enim zaposlenim, sklenil pogodbo, ki je zasebni družbi prinesla pol milijarde tolarjev. Posel sta izpeljala tako, da je Etaline zemljo v Vižmarjih od kmetov poceni kupil in jo le dva meseca kasneje dvakrat (!) dražje preprodal državnemu skladu. Kupčija je bila čisti nateg, saj je po trditvah urbanistov zemljišče komunalno popolnoma neurejeno, tako da bo s stanovanjsko gradnjo treba počakati še najmanj dve do tri leta, država in občina pa bosta v ureditev zemljišča vložil še nekaj milijard tolarjev. Ne potrebujemo Nostradamusove pronicljivosti in si tudi v tem primeru drznemo napovedati, da za to ne bo nihče odgovarjal. Več: =>

Odstop prvega reformatorja

Po odstopu razvojnega ministra Jožeta P. Damijana so nekateri ekonomisti prepričani, da reform, kot jih je napovedovala vlada, ne bo ali pa bodo zelo okrnjene. Za osebnimi razlogi, ki jih je Damijan navedel kot vzrok za odstop, naj bi bila prevelika razlika med tistim, kar si je Damijan kot reformist želel doseči, in tistim, kar bi Damijan kot politik lahko dosegel. Kot eden od verjetnih razlogov za odstop iz "osebnih razlogov" naj bi bilo odtekanje informacij iz ministrstva o privatizaciji Nove Ljubljanske banke. Več: =>

Vzajemna se je ostro odzvala na predlog zakona, s katerim je želel minister za zdravje Andrej Bručan ustaviti preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo. Vzajemna se do nadaljnjega ne more preoblikovati v delniško družbo. To je dosegel minister z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Kot pravi minister Bručan želi s tem zaščititi skoraj milijon zavarovancev in preoblikovanje omogočiti s posebnim zakonom, torej pod posebnimi pogoji. V Vzajemni, kjer so sprva trdili, da je takšen zakon v nasprotju z ustavo in evropskim pravnim redom, so kasneje pozdravili. Obenem pa poudarili, da so nekatere določbe protiustavne in bi lahko bile v škodo zavarovancev. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sicer ustanovitelj Vzajemne, naj ne bi imel pravic do njenega kapitala, meni Jaklič.

Senat agencije za zavarovalni nadzor je Jakliču zaradi hujših kršitev več zakonov odvzel licenco. Jaklič se je pritožil na Vrhovno sodišče in s tudi uspel. Po namigovanjih nekaterih poslancev, da je Slovenska nacionalna stranka za svojo pomoč Vzajemni dobila plačilo, so v javnost prišle prve konkretne vsote. Tako naj bi poslanec Zmago Jelinič Plemeniti za podporo Vzajemni izstavil račun za 60 milijonov tolarjev. Več: =>

Plut

Februarja so iz pripora izpustili Silva Pluta, kar je močno vznemirilo zlasti prebivalce Bele Krajine. Plut je namreč glavni osumljenec za okruten umor v Srbiji blizu Niša, pri nas pa je za skoraj identičen umor svoje belokranjske sosede že prestal 13 let zaporne kazni. Plut je bil torej na prostosti, policija pa ni vedela in je tudi ni zanimalo, kje je."Ni bilo zakonske podlage," se je glasil post-festum izgovor odgovornih državnih uradnikov. Dejstvo je, da je bila za Silvom Plutom razpisana mednarodna tiralica, a srbske oblasti zaradi okrutnega umora 25-letnice od Slovenije niso zahtevale njegove izročitve.

Plut se je nato odločil, da bo nastopil v medijih. Govoril je predvsem o tem, da ni kriv za zločin v Srbiji. Kmalu po nastopu v javnosti je prišel 24. februar, ko se je izvedelo, da se je v naselju Dolgo Brdo pri Jančah nad Ljubljano zgodil umor. Žrtev je 32-letna ženska. Umora je osumljen Silvo Plut, ki naj bi tokrat moril zaradi spora z možem pokojne. Policija ga je začela iskati in na teren napotila vse razpoložljive enote. Ko so ga ujeli, so mu že čez nekaj mesecev, predvsem zaradi javnega ogorčenja, priredili hitri sodni proces. Pravosodje, ki za podobne primere potrebuje nekaj let, ga je tokrat "ekspresno" obsodilo na najvišjo možno kazen. Več: =>

Sodniški upor proti plačni reformi

V slovenskem sodstvu je znova vrelo. Sodniki so se uprli vladni plačni referomi, ki naj bi jim po lastnih navedbah znižala plače tudi do 100 tisoč tolarjev bruto. Nekateri so že zagrozili, da bodo delali še manj kot doslej, ko so v nekaj letih "pridelali" ogromne sodne zaostanke. Prav tako ni izključena niti stavka. Medtem so nekateri sodniki od Sodnega sveta celo zahtevali, da ministra za pravosodje Lovra Šturma pozove k odstopu. Beli stavki se je v marcu pridružilo že več kot 300 sodnikov, kar pomeni, da je kar tretjina slovenskih sodnikov opravljala le predpisano normo. Ustavni sodniki so nato zadržali izvajanja tistih določb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in sodniški službi, ki se nanašajo na plače funkcionarjev, tudi sodnikov. Njihove plače ostajajo enake kot prej. Več: =>

Medtem so iz Evropskega sodišča za človekove pravice pričele deževati sodbe zaradi sojenj v "nerazumno dolgem roku". Slovenija je zato morala do konca leta 2006 iz proračuna plačati več kot 660.000 evrov odškodnin. Davkoplačevalci torej plačujemo pravosodju dvakratni davek: najprej za plače sodnikov, nato pa še za odškodnine zaradi njihovega neopravljenega dela. Več: =>

Pedofilija

Nekatere slovenske misice pod vodstvom hčerke šolskega ministra Zvera so se odločno podale v boj proti pedofiliji. Odslej se bodo javno zavzemale za višjo kazen in javno registacijo tistih, ki zlorabljajo otroke. Zagnanim misicam se je pridružila SNS, ki bi pedofile najraje videla v koncentracijskih taboriščih. Oglasil se je varuh človekovih pravic in zaradi ščuvanja javnega mnenja ovadil prvaka SNS. Več: =>

Krški kriminalisti so ovadili 64-letnega župnika Karlija Jošta, ki ga sumijo več spolnih napadov na otroke, mlajše od 15 let. Preiskovalni sodnik je zanj odredil hišni pripor, preiskavo pa je sprožila tudi Mariborska škofija, ki je duhovnika premestila v Maribor. Zgodbe o tem, da naj bi artiški župnik Jošt spolno nadlegoval otroke, so v okolici Brežic sicer krožile že dlje časa. A si, kot je bilo slišati, tega nihče ni upal povedati naglas ali prijaviti policiji. Več: =>

Slovenija gradi avtoceste

Poslanci so na predlog vlade Darsu omogočili najem 240 milijard tolarjev posojil za gradnjo avtocest. Do leta 2010 naj bi tako s krediti zgradili 516 kilometrov avtocest oziroma 90 odstotkov osnovnega avtocestnega programa. Opozicija je zadolževanju nasprotovala, opozarjajo, da bomo davkoplačevalci in njihovi potomci dolg odplačevali vsaj še naslednjih 60 let. Medtem se "navadne" državne in lokalne ceste ponekod spreminjajo v kolovoze, nič bolje pa se ne godi železniškim tirom, ki so zaradi slabega vzdrževanja na nekaterih odsekih pričeli razpadati. Več: =>

Martin Uhernik, ki je slovenskim sodiščem kar 32 let dokazoval, da ni umoril sovaščana, je le dočakal pravico. Novomeško okrožno sodišče ga je pred dobrimi tremi desetletji obsodilo na 8 let zapora za umor, ki ga ni zagrešil.

Zgodba je takšna: umor 59-letnega Jakoba Luzarja je se zgodil daljnega avgusta 1974 blizu Gorjancev na Dolenjskem. Večkrat ustreljenega moškega so našli v bližnjem potoku. Glavni usumljenec je bil sovaščan Martin Uhernik, menda zaradi spora glede vaške poti. Zdaj 68-letnik ne more verjeti, da je po krivem izgubil polovico svojega življenja. Kazen je odsedel, vrhovno tožilstvo pa mu je po dolgih letih dalo zadoščenje, saj pravega morilca niso nikoli našli. Več: =>

Obisk enega najbogatejših zemljanov

Slovensko vlado je obiskal eden najbogatejših zemljanov, ruski naftni mogotec Vagit Alekperov, predsednik Lukoila. Alekperov je eden najbogatejših zemljanov. Do bogastva je prišel s strmim vzponom po ruski hierarhični lestvici po razpadu Sovjetske zveze, podjetje Lukoil pa je danes med največjimi proizvajalci nafte na svetu, ki ima v lasti tudi nekaj medijev. Lukoil naj bi po tem scenariju od slovenskih podjetij obvladal vsaj Petrol, Nafto Lendava in Luko Koper. Več: =>

Boj za južno mejo

Konec avgusta in v začetku septembra se je poglobil obmejni spor med Slovenijo in Hrvaško, vendar tokrat ne zaradi morske in kopenske meje v Istri. Zdaj so se razmere zaostrile na povsem drugem koncu države na obmejnem območju, kjer Mura vije svoje rečne rokave.

V zaselkih blizu Hotize, kjer živijo Slovenci, njihova zemljišča pa so po katastru vpisana v zemljiške knjige na Hrvaškem, so hrvaške oblasti brez dogovora s sosednjo državo pričele urejati protipoplavne nasipe ob Muri. Hrvaška gradbinci so prihrumeli z gradbenimi stroji, ne da bi se z domačini dogovorili o povrnitvi nastale škode, in v nasprotju s predhodnimi dogovori komisij obeh držav o sodelovanju pri obnovi nasipov.

Prebivalce ob Muri je najbolj skrbelo, da namerava Zagreb pod krinko obnove nasipov zaselke priključiti Hrvaški, saj so gradbinci bolj kot z nasipi hiteli z gradnjo ceste, s katero bi zaselek Mirišče navezali na hrvaško komunikacijsko omrežje. Razmere ob meji so se zaostrile do te mere, da je Ljubljana na mejo poslala posebne enote policije, z enakim ukrepom se je odzval tudi Zagreb. Ob prepirljivem poudarjanju pomena dobrih meddržavnih odnosov sta se vladi obeh držav vendarle dogovorili, da je bolje, če do zob oboroženi specialci zapustijo mejo. Zagreb se je do nadaljnjega odpovedal politiki izvršenih dejstev, nezaupanje pa ostaja. Več: =>

Lokalne volitve

Tako razburljivih lokalnih volitev, kot so bile letošnje, že dolgo ni bilo. V Ljubljani je triumfiral nekdanji direktor Mercatorja Zoran Janković. Več: => Za dodatno razburjenje so poskrbeli tesni volilni izidi, zaradi katerih so v nekaterih občinah razpisali še drugi krog volitev. Tudi po tem se je zapletlo v Izoli in Škofji Loki, kjer je bila razlika med glasovi nasprotnih kandidatov minimalna: vsega dva oziroma 16 glasov. Duhovi so bili najbolj razburkani v Izoli, kjer se je vnela plakatna vojna in molotovke.

V Izoli so odločali glasovi, ki so prispeli po pošti iz doma upokojencev in so tehtnico prevesili v prid dosedanje županje Brede Pečan (SD). Lista Izola je naša in njen županski kandidat Tomislav Klokočovnik sta vložila ugovor, ki ga je občinska volilna komisija zavrnil, medtem ko je občinski svet ugovor sprejel. Breda Pečan se je preselila med občinske svetnike in napovedala pritožbo na upravno sodišče, Izola pa je dobila začasnega župana. Več: =>

V Škofji Loki je županski kandidat v drugem krogu lokalnih volitev Dušan Krajnik na občinski svet vložil pritožbo, v kateri našteva vrsto domnevnih kršitev in nezakonitosti, ki naj bi po njegovem mnenju vplivale na izid volitev v korist škofjeloškega župana Igorja Drakslerja (SLS). Več: =>

V Ambrusu človek človeku volk

Podobno kot primer Lipa tudi dogajanje v Ambrusu na Dolenjskem nazorno kaže, kaj se zgodi, če javni uslužbenci, ki so plačani za to, da uveljavljajo načela pravne države, leta in desetletja iščejo tisoč in en razlog za neukrepanje v skladu z zakoni in ustavo: od državnih in občinskih uradnikov, policistov, inšpektorjev, uradnikov z javnimi pooblastili, socialnih delavcev, učiteljev, obmudsmanov, županov, tožilcev, sodnikov, vse do ministrov.

Zastavlja se kopica vprašanj, od tega, kako je lahko župan Ivančne Gorice pred leti prodal občinsko zemljišče, za katerega je vedel, da je nezazidljivo, saj naj bi šlo za območje zajetja pitne vode? Zakaj ni ukrepala gradbena inšpekcija, ko je ugotovila, da se gradi na črno? Morda zato, ker bi v zadoščenje pravičnosti morala ukazati rušenje tudi nekaterih drugih objektov, ki so v lasti 'navadnih' občanov? Zakaj ni ukrepala inšpekcija za okolje, če se je ob romski naselbini pojavilo nelegalno odlagališče odsluženih avtomobilov? Zakaj ni ukrepala šolska inšpekcija, če romski otroci niso obiskovali sicer obvezne osnovne šole? Zakaj država in občina nista pravočasno poskrbeli za primerno integracijo družine Strojan v družbeno okolje? Če so bili Ambrušani leta in leta žrtve cestnih razbojnikov in dolgoprstnežev iz soseske, zakaj so tožilci in sodniki mižali, potem ko so od policije prejemali na kupe ovadb?

S temi vprašanji ne odkrivamo tople vode: nedelovanje pravne države privede družbo v razmere, ko postane "človek človeku volk" in je le še korak do "vojne vseh proti vsem", kot je že davnega 1651 leta ugotovil angleški filozof Thomas Hobbes v svojem znamenitem delu Leviathan. Ko ljudje vzamejo pravico v svoje roke, je slabo za vse vpletene. To velja tako za družino Strojan kot tudi za krajane Ambrusa. Zakaj so že plačani državni uradniki? Več: =>

Iz Janševega kabineta odletel minister za delo

Brezposleni, ki prejemajo socialno pomoč, morajo po novem sprejeti vsako delo, ki jim ga ponudi zavodu za zaposlovanje. V nasprotnem primeru niso več upravičeni do denarne pomoči. Če brezposelni po treh mesecih ne sprejme zaposlitve, ki je za stopnjo nižja od njegove izborazbe, po šestih mesecih pa celo za dve stopnji, ostane brez nadomestila in jih izbrišejo s seznama brezposelnih. To je le eden od ukrepov, ki jih je na predlog ministrstva za delo, družino in socialo pod vodstvom ministra Janeza Drobniča sprejel državni zbor.

Opozicija je novembra proti ministru napovedala interpelacijo, vendar jo je prehitel predsednik vlade Janez Janša, ki je Drobniču predlagal odstop. Sodu je izbila dno strategija rodnosti, po kateri bi bil eden od ukrepov populacijske politike tudi plačljivost umetne prekinitve nosečnosti iz nemedicinskih razlogov. Drobnič se je uprl Janševi zahtevi po odstopu in dočakal razrešitev v državnem zboru, nova ministrica pa je postala Drobničeva dosedanja državna sekretarka Marjetka Cotman. V NSi je vstopila tik preden je postala ministrica, po njenih besedah ne zaradi kariernih razlogov, temveč "iz prepričanja". Več: =>

Tanki in varna vozila zveze Nato

Slovenska vojska je po odločitvi obrambnega ministrstva iz uporabe umaknila 30 pred leti obnovljenih tankov T-55. Takrat so za obnovo zapravili 12 milijard in pol davkoplačevalskih tolarjev. Obrambni minister Karl Erjavec je pojasnil, da jih umikajo zato, ker ne ustrezajo merilom zveze Nato. To je bil prvi korak k nabavi nove generacije oklepnikov, ki je povzročila obilico hude krvi. Eni so navijali za finske Patrie, drugi za "slovenske" Pandurje 2 iz Raven na Koroškem, ki so v resnici različica avstrijsko-ameriškega Steyerja. In oboji 'trgovci z novci' so dokazovali in prepričevali, koliko naj bi pridobilo slovensko gospodarstvo, če se bo država odločila za izbor enega ali drugega. Ministrstvo se je odločilo za 136 kosov Patrij, za kar bo država iz žepov davkoplačevalcev v naslednjih letih potegnila 278 milijonov evrov.

Obrambni minister Karel Erjavec je ob decembrskem podpisu pogodbe poudaril, da je patria "eno najbolj varnih vozil na svetu". Naš bralec 'janezek123' je na spletnem forumu 24ur.com takole komentiral mnenje gospoda ministra: "Res je lepo slišati, da je Patria med najbolj varnimi vozili...Pa Volvo je tudi varno vozilo. Ima 5 zvezdic in je dosti cenejši". Njegov forumski kolega z vzdevkom 'premisli' pa je 'janezka123' dopolnil: "Bolj primerno vprašanje pri nakupu teh Patrij je, če jih res rabimo toliko, če jih bomo sploh imeli priložnost koristit, saj kolikor mi je povedal kolega, ki dela na ministrstvu za obrambo, nimamo niti dovolj usposobljenega osebja. (Polovico ministrstva bojda hodi tja samo po plačo)." Več: =>

In za konec: Evro, oziroma Euro

Kakšne silno velike nostalgije za slovenskim tolarjem kot kaže ne bo. Slovenci smo tako majhen in neproblematičen narod v razširjeni EU, da smo za dokazovanje, kako smo vredni visoke družbe, pripravljeni prodati lastno valuto. Javnomnenjske ankete Eurobarometra so pokazale, da je bil za večino prebivalcev te države nekdanji jugoslovanski dinar in kasnejši slovenski tolar zgolj prehodni pojav med nekdanjo nemško marko, ki jo je nadomestil evro. Če bomo s 1. januarjem 2007 zaradi evra kaj bolj srečni, pa bomo še videli... Več: =>

Srečno!