Kronično bolehanje zdravstva
Minister za zdravje Andrej Bručan (SDS) si je v letu 2005 zastavilo deset ključnih ciljev, najpomembnejši štirje med njimi pa so sprememba zakonodaje na področju zdravstva, ureditev razmerja med zasebnim in javnim zdravstvom, vpeljava kakovostnega aktivnega diagnosticiranja raka dojk ter zamenjava iztrošene diagnostične in terapevtske opreme.
Bručanova prizadevanja so obrodila sadove zlasti pri novi nabavi operacijskih miz, kjer so člani komisije za izbor najboljšega ponudnika izbrali tistega, ki jim je prodal za 200 milijonov tolarjev dražje mize.
Po trditvah prejšnjega ministra za zdravje Dušana Kebra (LDS) se po mednarodnih ocenah "pri nabavah v zdravstvu ukrade do 30 odstotkov javnega denarja". Preračunano na Slovenijo, kjer je na leto v zdravstvu za 200 milijard tolarjev nabav, gre za podkupnine okrog 60 milijard tolarjev. "V času mojega ministrovanja je članici komisije za izbor teh istih operacijskih miz odletelo kolo z avtomobila med vožnjo, druga je v zadnjem hipu ugotovila, da vijake na kolesu lahko privija kar z roko," je za tednik Mladina povedal Keber. Čudi le to, da je Keber o tem javno spregovoril šele zdaj, ko ni več minister.
V zdravstvu bi menda potrebovali kar 700 zdravnikov in več kot 10 000 medicinskih sester. V začetku leta je novi minister za zdravstvo na svoji turneji po Sloveniji najavil, da naj bi pomanjkanje zdravnikov nadomeščali z uvozom zdravnikov iz EU, predvsem Češke in Slovaške. Več: →
Pretresi med notarji
Notarske afere v zadnjih letih so privedle do sprememb zakonodaje, ki jih je na predlog pravosodnega ministra Lovra Šturma sprejela vladajoča koalicija. Dopolnitve zakona o notariatu naj bi zagotovile večjo dostopnost pri imenovanju na notarsko mesto ter hitrejše in preglednejše postopke imenovanja in razreševanja notarjev.
S predlaganimi spremembami naj bi bila omogočena večja preglednost pri obračunavanju notarskih pristojbin za uporabnike ter lažje izvajanje nadzora nad poslovanjem notarjev. Notariat je v skladu z ustavo javna služba, zato naj bi bili notarji dolžni poskrbeti za obstoj notarskih pisarn tudi na podeželju.
Ljubljanski notar Boris Lepša je nepreklicno odstopil, potem ko je prejel obvestilo ministrstva o začetku postopka za razrešitev z mesta notarja. Notar, ki je overovil posojilne pogodbe v poslih finančne družbe Orion, po mnenju pravosodnega ministra ni vreden javnega zaupanja za opravljanja notariata. Ministrstvo je začelo postopek razrešitve in odvzem licence tudi za mariborskega notarja Tomislava Ajdiča, ki je vpleten v zadevo Satex. Ajdič in še tri osebe naj bi od Nove kreditne banke Maribor brez jamstva vračila in v nasprotju s predpisi in zakoni dobili kar 944 stanovanjskih in potrošniških posojil. Za razliko od Lepše in Ajdiča notarka Nevenka Tory obvestila o razrešitvi ni dobila. Odstopila je tudi predsednica Notarske zbornice Erika Braniselj. Več: →
Delat je treba, tudi če je praznik
Slovenci smo dobili tri nove državne praznike, ki pa žal niso dela prosti dnevi. "Določitev novih prostih dni bi pomenila izpad delovnih ur oziroma povečanje obveznosti za delodajalce in tako vplivala na zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," so pojasnjevali na ministrstvu za delo.
7. avgust je dan, ko se je Prekmurje združilo s Slovenijo.15. september je dan spomina na uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, ko je bil matični domovini vrnjen velik del Goriške. 23. novembra 1918 pa je Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru, s tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje na Štajerskem, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino. Praznik samostojnosti ob 26. decembru je državni zbor preimenoval v Dan samostojnosti in enotnosti. Več: →
Strumni policisti preverjali delo dopisnice POPTV
Na vprašanje enega od poslancev na seji državnozborske komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb o tem, kako lahko nekateri novinarji v Celju prihajajo do informacij o predkazenskem postopku zoper celjskega župana in druge občinske funkcionarje, so policisti odgovorili kar s posebnim poročilom. V njem so na dolgo in široko opisovali, kje in kako izgledajo prostori celjskega dopisništva POP TV, kako je ekipa naše novinarke Damjane Seme zmeraj pravočasno na kraju dogodka, ki ga preiskuje policija itd.
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je odredil izredni nadzor, v katerem so ugotavljali, kako in zakaj so se zbirali podatki, ki so obravnavani v zaupnem policijskem poročilu. Pokazalo se je, da je policija nezakonito zbirala podatke. V disciplinskem postopku so razrešili namestnika direktorja kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Marjana Erhatiča.
Vodja parlamentarne komisije Davorin Terčon (LDS) je prepričan, da je bila afera "politično motivirana za diskreditacijo komisije in za kadrovske zamenjave". Notranji minister je zagotovil, da so bila vprašanja, ki jih parlamentarna komisija od Generalne policijske uprave ni zahtevala, postavljena znotraj uprave kriminalistične policije. Torej naj bi policisti odgovarjali na vprašanja, ki jih poslanci od njih niso zahtevali. Več: →
Sumljivi posli v državnem skladu kmetijskih zemljišč
Član nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je nekaterim politikom poslal pismo, v katerem je opozoril na domnevne nepravilnosti pri poslovanju direktorice sklada Marje Majer Cuk. Cukova naj bi skupaj z možem Markom Cukom, ki je odvetnik, preko 'slamnatih' kupcev sebi in drugim omogočila velike zaslužke. Med drugim naj bi se Cukova okoristila pri preprodaji zemljišč, znancem pa naj bi mikavna državna zemljišča ponujala po nizki, prijateljski ceni.
Z neko menjalno pogodbo za zamenjavo zemljišč v ljubljanskem Podutku naj bi bila državna blagajna oškodovana za okrog 2 milijona evrov. Direktorica naj bi mimo skladovih nadzornih služb izpeljala na lastno pest. Cukova je skupaj z drugimi domnevnimi kršitelji, omenjenimi v pismu, med njimi so tudi vidni politiki, nepravilnosti zanikala. Poslovanje sklada so pod drobnogled vzeli tudi ljubljanski kriminalisti in državno tožilstvo. Cukova, ki je sklad kmetijskih zemljišč vodila šest let, je s 1. novembrom iz osebnih in zdravstvenih razlogov odstopila s položaja. Več: →
Avtocesta povezala Maribor in Koper
Po osmih letih gradnje so sredi avgusta odprli zadnji del 230,7 kilometra dolge avtoceste med Mariborom in Koprom. 150 let po železniški povezavi Dunaj - Trst so kraji med njima povezana tudi z avtocesto. "To je projekt več generacij," je poudaril premier Janša in se zahvalil vsem dosedanjim predsednikom vlad, prometnim in finančnim ministrom, izvajalcem, pa tudi prebivalcem Trojan, ki so jim med gradnjo predorov popokale stene njihovih hiš in še vedno čakajo na odškodnine.
Približno 100 krajanov Trojan je s protestnimi napisi, kot so 'Predori odprti, objekti nad njimi podrti!', 'Trojanci še vedno oškodovanci!', 'DARS - hiša večnih obljub!' na hribu nad trojanskim predorom opozarjali na svoje težave.
Nov odsek, na katerem je poleg dveh predorov - trojanski je najdaljši dvocevni predor v Sloveniji - še sedem viaduktov in štirje mostovi, je simbolično odprla skupina rolarjev. Več: →
Milijardne škode v neurjih
Močno neurje, ki je 20. avgusta pustošilo po vsej Sloveniji, je po prvih ocenah povzročilo za več milijard tolarjev škode. Neurje je sprožilo številne plazove in hudournike, blato pa je zalilo več stanovanjskih hiš in tovarn. Hudourniki so s seboj odnesli celo nekaj cest, veliko pa jih je zasutih s kamenjem in blatom.
Najhuje je bilo na celjskem območju, na Pohorju, med Dravogradom in Mariborom, v Podravju ter na območju Krškega in Sevnice, kjer so velike količine padavin povzročile večje število plazov, zdrsov in zalitja hiš ter gospodarskih poslopij na širšem območju občine. Župan občine Krško Franci Bogovič je povedal, da naj bi škoda po prvih ocenah samo na infrastrukturi v lasti občine znašala več kot milijardo tolarjev. V strahu so živeli tudi v Pomurju, saj jih je kar nekaj dni ogrožala narasla Mura. V Gornji Radgoni je reka dosegla največji pretok v zadnjih 50-ih letih. Več: →
Danilo Sadar se je vrnil v domovino
Ameriški pravosodni organi so na prošnjo slovenskega pravosodnega ministrstva v Slovenijo izgnali Davorina Sadarja. Nekdanji direktor finančnega sistema Dadas je leta 2000 sredi sojenja, potem ko ga je sodišče izpustilo iz pripora, češ da ni begosumen, pobegnil v tujino.
Septembra letos so na mariborskem sodišču znova začeli soditi Sadarju. Na prvo glavno obravnavo so ga zaporniški varnostniki pripeljali samo v spodnjem perilu, ker se je upiral prihodu na sodišče. Obtožnica Sadarju očita, da je kot generalni direktor poslovnega sistema Dadas med 19. julijem in 10. oktobrom 1996 v Casinoju Ljubljana s poslovno plačilno kartico v lasti Dadasa sedemkrat kupil igralne žetone v skupni vrednosti 2 milijona tolarjev. Sadarja čakata na mariborskem sodišču še dva sodna procesa, v treh primerih je zadeva še v fazi preiskave.
"Za opeharjene vlagatelje v vzajemne sklade Proficia Dadas izročitev ne pomeni nič, saj Sadar ni kriv za propad omenjenih skladov, ampak Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)," je povedal predsednik odbora vlagateljev v Dadasove sklade in nekdanji državni svetnik Peter Glavič. Do propada Dadasa je po Glavičevem mnenju prišlo "zaradi želje nekaterih takratnih oblastnikov, da družbeno premoženje poceni pride v last 'pravih lastnikov', kar se je tudi zgodilo". 'Pravi lastniki' naj bi bili po njegovi razlagi tisti, ki so bili blizu vodilnim politikom takratne vladajoče koalicije LDS - ZLSD. Več: →
Obtoženi napada na novinarja nedolžni
Sodni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je 29. avgusta po več kot 15 mesecih sodnega procesa oprostil Andreja Štruca, Nevena Koludroviča, Draga Hojnika, Stanislava Vogrinca in Branka Puca obtožb, da so sodelovali pri napadu na nekdanjega novinarja Večera, zdaj poslanca SDS Mira Petka.
Predsednik sodnega senata Branko Palatin je v obrazložitvi med najpomembnejšimi argumenti za oprostilno sodbo navedel, da tožilstvu skozi proces ni uspelo dokazati, da alibiji peterice obdolženih niso bili dovolj verodostojni.
Po mnenju sodišča je bilo vprašljivo izvedensko mnenje o fotografskih posnetkih sledov obuvala v snegu, ki so jih policisti našli na kraju zločina. Sodišče je zavrnilo izdelavo novega izvedenskega mnenja. Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je na višje sodišče vložilo pritožbo in predlaga razveljavitev oprostilne sodbe.
Sojenje, ki so ga zaradi pritiska na priče in tožilce prenašali iz sodišča na sodišče, dokler ni pristalo na sodišču v Murski Soboti, je državni proračun stal okrog milijardo tolarjev oziroma nekaj manj kot 5.800 povprečnih statističnih neto plač za mesec junij 2005. Samo odvetniki obtoženih si bodo razdelili okrog 50 milijonov tolarjev. Več: →
Pravosodje se še vedno koplje v krizi
Pooblaščenca evropskega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice sta obiskala Slovenijo in znova opozorila na slabo prakso slovenskih višjih sodišč, kadar ne sodijo, temveč sodbe zgolj razveljavljajo. Pooblaščenca sta posebej poudarila potrebo po resnem premisleku o možnosti omejitev razveljavitev sodb prvostopenjskih sodišč v civilnih in kazenskih zadevah ter po vsebinskem odločanju višjih sodišč.
Naši sodniki trdijo, da so povečali storilnost, vendar se bojijo, da bo pričela 'trpeti' kvaliteta njihovega sojenja. Za večjo učinkovitost sodnikov bi bilo treba izboljšati delovne pogoje, ki naj bi bili po njihovem mnenju slabi. Predstavniki sodniškega društva so opozorili tudi na domnevno nizke sodniške plače in pomanjkljivo izobraženost sodnikov.
Začasni vodja vrhovnega državnega tožilstva Andrej Polak je aprila letos podal pobudo za razrešitev začasne vodje ljubljanskega državnega tožilstva Slavice Sketelj. V obrazložitvi je Polak zapisal, da Sketljeva po nastopu funkcije aprila 2002 "ni ukrenila ničesar" za nadzor nad delom nekdanjega tožilca Mirana Železnika. V omari nekdanjega vodje tožilskega oddelka za gospodarski kriminal, zdaj odvetnika Železnika, so pred petimi leti našli skoraj 400 "pozabljenih" spisov, del odgovornosti pa naj bi nosila tudi Sketljeva kot njegova nadrejena. Mnogi Železnikovi spisi so v omarah 'zgnili', tako namreč v pravosodnem žargonu pravijo zastaranim primerom, ki jih uslužbenci pravosodja namerno 'založijo'. Več: →
Janković ni več 'najboljši sosed'
Kapitalska družba (KAD) je 16,33 odstotka delnic Mercatorja z odložnim pogojem prodala Istrabenzu, Slovenska odškodninska družba (SOD) pa svoj 13,74-odstotni delež Pivovarni Laško. S tem sta Istrabenz in Pivovarna postala največja posamična delničarja 'najboljšega soseda'.
Cena delnice je bila 38 tisoč tolarjev, po ocenah poznavalcev trga bi lahko paradržavna sklada za svoja deleža v Mercatorju iztržila še veliko več. Obenem so se pojavili komentarji, da je vlada kršila svojo lastno koalicijsko pogodbo, po kateri naj bi se vladne stranke zavzemale za prodajo lastniških deležev države preko mednarodnih razpisov in ob doseganju "najvišje mogoče cene". Po pogodbi velja, da bosta Pivovarna in Istrabenz kupnino plačevali po obrokih štiri leta, po ugodnih obrestih merah, kupljene deleže pa bi lahko prodali že prihodnje leto.
Vršilca dožnosti direktorjev KAD in SOD Tomaž Toplak in Marko Pogačnik sta zavrnila namige, da je pri pogodbi o prodaji prišlo do oškodovanja državnega premoženja. Pri tem nista bila najbolj prepričljiva.
Na ustanovni seji novega nadzornega sveta Mercatorja so predsednika uprave Zorana Jankovića nekrivdno odstavili. To naj bi mu največja novopečena lastnika podjetja, Pivovarna Laško in Istrabenz, povedala nekaj minut pred začetkom seje.
Predsednik LDS Anton Rop je prodajo deležev KAD in SOD v Mercatorju označil za "največje oškodovanje državne lastnine in davkoplačevalcev v zgodovini Slovenije". Skupaj s SD je zahteval ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o prodaji Mercatorja. Prehitela ga je vladna koalicija, ki je ustanovila komisijo za preiskavo vseh dosedanjih spornih prodaj državnih deležev v obetavnih gospodarskih družbah, tudi v času vladavine LDS in SD. Več: →
Prva ovadba za množične poboje v Sloveniji
Kriminalisti so ovadili upokojenca Mitjo Ribičiča zaradi storitve kaznivega dejanja genocida. Ovadbo je omogočilo odkritje kriminalista z Generalne policijske uprave Pavla Jamnika, ki vodi posebno skupino v okviru kriminalistične policije za raziskovanje množičnih pobojev po koncu druge svetovne vojne. V Arhivu Slovenije je namreč našel dokument, ki dokazuje povezavo med civilnimi žrtvami pobojev in Ribičičem. Nekdanji zasliševalec političnih zapornikov po koncu druge svetovne vojne, ki je leta 1951 postal javni tožilec, kasneje notranji minister, član slovenskega in jugoslovanskega centralnega komiteja komunistične partije ter predsednik vlade SFR Jugoslavije, je na podlagi odkritih listin iz policijskega arhiva osumljen, da je dal neposredne napotke za usmrtitev 234 ljudi. Več: →
Zgodovinar novejše zgodovine na Filozofski fakulteti Mitja Ferenc je odkril ključni dokument, ki zavrača tezo, da naj bi bili za množične povojne poboje prebivalcev Slovenije odgovorni neznani srbski častniki nekdanje jugoslovanske partizanske vojske. Doslej so nekdanji predstavniki povojnega komunističnega režima v Sloveniji trdili, da so bili z množičnimi poboji zgolj seznanjeni. Listina, ki jo je odkril zgodovinar Ferenc dokazuje, da so vodilni funkcionarji Komunistične partije Slovenije, ki so nadzorovali partizansko vojsko, dajali ukaze za izvrševanje množičnih pobojev, ki jih mednarodne konvencije uvrščajo med zločine proti človeštvu. Več: →
Resničnostni šov iz zapora
Nekdanji televizijski zvezdnik Stojan Auer bi moral novembra začeti s prestajanjem enoletne zaporne kazni, vendar je sodišče za tri mesece odložilo njegov odhod v zapor. Auer je uspel sodišče prepričati, da bi njegov odhod v zapor zaradi pogodb, ki jih je podpisal, povzročil poslovno škodo.
Mariborsko okrožno sodišče je znanega voditelja ter solastnika in direktorja televizijske hiše Net TV zaradi kaznivega dejanja utaje plačila davkov v višini 25 milijonov tolarjev junija 2004 obsodilo na leto dni zapora.
Auer je v napoved za odmero davka od dohodkov za leto 1996 kot strošek navedel tudi strokovno izobraževanje po računu enega izmed hotelov v Düsseldorfu v višini 659.360 nekdanjih nemških mark. Med sodnim postopkom je bilo ugotovljeno, da ta hotel tega računa sploh ni izdal, Auer pa se je na ta način izognil plačilu davka v višini dobrih 25 milijonov tolarjev. Sodišče ga je obsodilo kljub temu, da je davkariji plačal utajeni davek z obrestmi vred, za to pa je moral prodati tudi svojo hišo. Več: →
Nogavice varnejše od trezorjev SKB banke
V noči med dnevom čarovnic in dnevom mrtvih so roparji obiskali trezorje SKB banke in izvedli slovenski 'rop stoletja'. Kot je v dnevnih po ropu počasi curljalo v javnost, je bila akcija skrbno načrtovana, sefi pa slabo varovani. Banko je oropalo več neznanih oboroženih moških, najmanj trije, ki so pobegnili z dvema ukradenima voziloma.
Neznanci so v prostore s trezorji vstopili po protokolu, ki velja za stranke banke. To pa pomeni, da so svoj prihod v banki najavili in v varnostni sistem odtipkali zahtevani kodi, zato sta bila varnostnika prepričana, da so komitenti banke. Za odpiranje 420 sefov z varilnimi aparati so si vzeli sedem ur časa, saj varnostni video sistem ni imel povezave med prostori, kjer so trezorji in zunanjim sedežem varnostne službe, kar je običajni standard pri varovanju tako pomembnih objektov kot so banke.
Pred poslopjem enote SKB banke so se po ropu začeli zbirati ogorčeni lastniki trezorjev, ki so zahtevali pojasnila vodstva banke, kako se je rop sploh lahko zgodil. Vse glasnejše so bile zahteve po odstopu predsednice uprave SKB banke, Cvetke Selšek. Nič od tega se ni zgodilo. Selškova in predstavniki francoskih lastnikov banke so odgovarjali, da je bilo varovanje v trezorju brezhibno in celo 'nadstandardno'. Oropani lastniki sefov, ki so izgubili svoje dragocenosti, morajo dokazovati, kaj so imeli v trezorjih, če želijo, da jim banka oziroma njena zavarovalnica izplača odškodnino. Več: →
Referendum o RTV
V poslanski skupini LDS so s pomočjo SD zbrali 30 podpisov poslank in poslancev, potrebnih za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, na katerem bi volivke in volivci odločali o usodi zakona o Radioteleviziji Slovenija. V LDS so bili prepričani, da se bo referendum za vladajočo koalicijo končal "katastrofalno", kot je dejala poslanka in nekdanja urednica na TV Slovenija Majda Širca. Njen optimizem pa je bil prenagljen, saj nasprotniki zakona na referendumu o RTV niso dobili zadostne podpore.
Vlada z novim zakonom nadomešča starega iz leta 1994. S predlaganimi rešitvami med drugim želi okrepiti vlogo državnega zbora pri oblikovanju novega programskega sveta. Ta bo po novem imel le programske in nekatere kadrovske pristojnosti, ne pa več drugih bistvenih pristojnosti upravljanja javne RTV. Te so z novim zakonom prenesene na nov nadzorni svet, ki bo sprejemal statut ter finančni načrt zavoda, kar je do sedaj počel svet RTV. Več: →
Sindikalni protest proti reformam
Zadnjo soboto v novembru je okoli 40.000 ljudi na Kongresnem trgu v Ljubljani protestiralo proti vladnim ekonomskim in socialnim reformam. V prestolnico se je pripeljalo okoli 200 avtobusov s protestniki, prihajalo pa je do zamud, saj je nevšečnosti na cestah povzročal novozapadli sneg.
Protest je bil uperjen proti predlogu reform za večjo konkurenčnost in gospodarsko rast, ki jih je sprejela vlada. Nasprotniki reform med drugim opozarjajo na zniževanje socialne varnosti zaposlenih in razslojevanje prebivalstva.
Organizatorji protesta, štiri največje sindikalne centrale - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Neodvisnost (KNSS), Pergam in KS 90 -, ki sta se jim pridružili tudi študentska in dijaška organizacija Slovenije, so prepričani, da bi reforme najbolj prizadele najrevnejši sloj prebivalstva.
Predstavniki vlade so prepričani, da so bile aktivnosti sindikatov preuranjene. Menijo, da bi socialni partnerji vsa odprta vprašanja lahko rešili v okviru socialnega dialoga. Več: →
Nekdanja Hitovca na Dobu
Sredi decembra so v zaporu Dob pri Mirni na Dolenjskem sprejeli dolgo pričakovani nekdanji direktor novogoriškega Hita Danilo Kovačič, kjer bo v družbi s svojim nekdanjim sodelavcem iz istega igralniškega podjetja Danilom Kodričem, ki zaporno kazen prestaja od aprila.
Kot je znano, bi moral Kovačič začeti prestajati zaporno kazen že v začetku julija, a se takrat v zaporu ni pojavil. Okrožno sodišče v Novi Gorici je zato izdalo odredbo za privedbo obsojenega, kasneje pa se je izkazalo, da je bil Kovačič takrat na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v Idriji. Kovačiča je najbolj preganjala misel, da bo moral v zaporu deliti isti prostor z morilci in drugimi najhujšimi kriminalci.
Kovačič in soobtoženi Kodrič sta bila že 12. junija 2000 s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici spoznana za kriva zaradi zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe in pomoči pri tem. Sodišče je Kovačiču izreklo kazen štirih let zapora, Kodriču pa tri leta in pol. Obsojenca sta od leta 1993 sodelovala v ustanavljanju fiktivnih podjetij na Panami in Dublinu, ki so denar igralnice posojala na trgu. Iz Hita je tedaj izginilo preračunano okrog 2 milijona evrov.
Vrhovno sodišče je po vloženih zahtevah za varstvo zakonitosti kazen obema znižalo za štiri mesece. Kodrič, ki je del kazni že odslužil s priporom, se je v Zavodu za prestajanje kazni na Dobu pri Mirni oglasil sredi aprila, Kovačič pa je prosil za odlog. Višje sodišče v Kopru mu je z odločbo dovolilo, da na prostosti ostane do 1. julija. Kovačič in Kodrič sta doslej prva in edina najbolj eminentna zapornika iz obdobja privatizacije nekdanjega državnega premoženja v zadnjih petnajstih letih. Več: →
Priprave na dan, ko bo tolar vzel slovo
Državni zbor je potrdil predlog vlade, da bo s 1. marcem 2006 začelo veljati enoletno obdobje obveznega dvojnega označevanja cen. Tako bodo lahko potrošniki še laže primerjali cene pred in po uvedbi evra.
Finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari sta predstavila podobe novih slovenskih evrokovancev. Na slovenskem kovancu za dva evra bo podoba Franceta Prešerna, na kovancu za en evro pa Primož Trubar. Na kovancu za 50 centov bo upodobljen Triglav, za 20 centov lipicanci, za 10 centov Plečnikova zamisel slovenskega parlamenta, za pet centov Groharjev Sejalec, za dva centa knežji kamen in za en cent štorklja. Njihova posebnost bo, da bodo imeli ob zunanjem robu izpisan napis "Slovenija". Predloge za slovenske evro kovance so predstavili v pristojnem odboru EU, kjer so jih potrdili brez ugovora.
Nemškonacionalne Korošce v Avstriji je podoba knežjega kamna na kovancu za dva centa zelo vznemirila. Koroška deželna vlada je pozvala avstrijsko zvezno vlado, da v dvostranskih pogovorih poskrbi, "da se Republika Slovenija odpove uporabi osrednjega simbola koroške deželne zgodovine na plačilnem sredstvu". Knežji kamen, simbol oblasti karantanskih knezov, ki so bili večinoma predniki Slovencev, naseljeni na ozemlju današnje Koroške, je Haider ukazal prenesti iz koroškega Deželnega muzeja v svojo deželno palačo. Menda bo tam bolj "na varnem". Več: →
Koalicije v Ljubljani tudi formalno ni več
Po porazu na zadnjih parlamentarnih volitvah se je v letu 2005 začela krhati koalicija liberalnih in socialnih demokratov tudi na ravni največje mestne občine v Sloveniji. Koalicija LDS in SD, za katero je ljubljanska županja Danica Simšič že nekaj časa govorila, da je zanjo "mrtva", je sredi novembra, slabo leto pred občinskimi volitvami, tudi formalno razpadla.
Med seboj sprti svetniki, izvoljeni na listi LDS, so namreč ugotovili, da je Simšičeva s svojimi "večkrat samovoljnimi in koalicijsko neusklajenimi dejanji" privedla do razpustitve koalicije v Ljubljani. Težave v mestni koaliciji so se začele z razrešitvijo direktorice ljubljanske mestne uprave Darje Glavaš. Sledila je razrešitev načelnikov oddelkov za gospodarjenje z zemljišči, za urbanizem in za gospodarske javne službe in promet.
Ljubljanska koalicija je eno leto pred lokalnimi volitvami "nasedla" na predvolilnih obljubah iz leta 2002 o gradnji novega nogometnega stadiona in množični ponudbi cenejših stanovanj, na gradnji pregrešno drage žičnice na ljubljanski grad, medtem ko tisoči občanov Ljubljane, ki jih morijo izjemno visoke profitne najemnine, že leta zaman čakajo na rešitev svojega stanovanjskega problema. Mestni koaliciji je prav tako uspelo povišati najemnine za neprofitna stanovanja v lasti občine. Povišanje je nekajkrat večje od letne stopnje inflacije. Več: →
Ptičja gripa ali Orson Welles* na obisku
Oktobra so ukrepi za obrambo pred ptičjo gripo zajela tudi Slovenijo. Za nekaj ptic selivk na Balkanu, med njimi labodi na Hrvaškem, so potrdili, da so okuženi z virusom H5N1. Na omenjenih območjih, kjer so potrdili prisotnost virusa, so poklali in zažgali cele grmade perutnine. Slovenski lastniki so morali svoje kokoši in peteline za nekaj tednov držali v "hišnem priporu". Kataklizmične napovedi, da bo v Evropi umrlo na stotisoče ljudi, se znova niso uresničile.
Bilanca ptičje gripe v Sloveniji: ljubljanski pacienti, ki so se v smrtni grožnji zgrinjali v zdravstveni dom na Metelkovi v Ljubljani, so se stepli med čakanjem na svoj odmerek cepiva proti 'navadni' gripi, ki pri virusu ptičje gripe nima nobenega učinka. V jesenskih mesecih se je za nekajkrat povečal tudi dobiček farmacevtske multinacionalke Roche, ki proizvaja pripravek Tamiflu. Javnomnenjska kampanja, za katero švicarski družbi in njenim lobistom ni bilo treba odšteti niti franka, je tudi slovensko ministrstvo za zdravstvo pripravila do tega, da je naročilo večje zaloge omenjenega pripravka. Tablete, ki pri pojavu ptičje gripe pri ljudeh - tako kot omenjeno cepivo - nimajo nobenega učinka, zdaj v skladiščih čakajo, da jih bodo Slovenke in Slovenci hvaležno pogoltnili, preden jim bo potekel rok trajanja. Več: →
* Orson Welles je ena najpomembnejših figur svetovne
filmografije. Legendarni ameriški režiser je leta 1938 na nekem newyorškem
radiu uprizoril radijsko igro z naslovom Vojna svetov, v kateri zunajzemeljska
bitja napadejo naš planet. Realistično uprizorjen napad Marsovcev je sprožil
histerijo, med katero so ljudje brezglavo zapuščali svoje domove in teptali vse pred seboj.
