Pentagon je namreč danes sestavil seznam 63 držav, ki bodo lahko sodelovale na natečajih za obnovitvena dela v Iraku, med katerimi pa ni Slovenije. Kot so pojasnili na zunanjem ministrstvu, se direktiva nanaša le na pogodbe z državami izvajalkami del, ne pa tudi podizvajalkami, kar zainteresiranim slovenskim podjetjem omogoča sodelovanje v vlogi podizvajalcev. Ob tem je zunanje ministrstvo še izpostavilo, da še naprej aktivno išče možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij pri povojni obnovi Iraka, pri čemer sodeluje tako z ministrstvom za gospodarstvo kot z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS).
Na direktivo se je odzvala tudi GZS, ki je prav tako kot MZZ pojasnila, da Irak za slovenska podjetja ostaja odprt. Kot poudarjajo na GZS je za Slovenijo pomembno, da direktiva ne prepoveduje sodelovanja slovenskih podjetij v vlogi podizvajalcev. Prav podizvajalska dela so namreč po mnenju zbornice za slovenska podjetja najpomembnejša.
Sicer pa na GZS ocenjujejo, da je zaenkrat še prezgodaj ocenjevati vpliv, ki ga bo imela izdana direktiva ZDA na sodelovanje slovenskih podjetij v povojni obnovi Iraka
ZDA sestavila seznam za morebitne obnovitelje Iraka
Omenjeno direktivo, ki sodelovanje na natečajih za obnovo Iraka omejuje na 63 držav članic koalicije oz. držav, ki v Iraku sodelujejo so s svojimi oboroženimi silami, je ameriško obrambno ministrstvo objavilo konec prejšnjega.
Namestnik ameriškega obrambnega ministra Paul Wolfowitz je pojasnil, da so se za oblikovanje seznama, na katerega so uvrščene "koalicijske partnerice", odločili iz nacionalno-varnostnih razlogov in da gre za nagrade zaveznikom in vzpodbude za nadaljnje sodelovanje. Po Wolfowitzevem mnenju gre za nujen ukrep za zaščito bistvenih varnostnih interesov ZDA. "Omejitev konkurence za osrednje pogodbe bo vzpodbudila bodočo rast mednarodnega sodelovanj v Iraku," je še napovedal Wolfowitz.
Kot piše New York Times, gre za doslej najbolj neposredno obliko ukrepanja proti državam, ki so nasprotovale vojni proti Iraku. ZDA so že pred začetkom vojne grozile, da bo nasprotovanje ameriški politiki do Iraka prineslo posledice. Ukrep sicer podjetjem iz držav, ki jih ni na seznamu, ne prepoveduje sodelovanja pri obnovi v vlogi podizvajalcev.
Demokratski senator Joe Biden iz Delawarea je odločitev kritiziral, ker bo Pentagon spet potisnil stran države, ki jih ZDA potrebujejo v prizadevanjih za stabilizacijo Iraka. Poleg tega Biden meni, da ta seznam ne bo ščitil ameriških varnostnih interesov. Seznam je kritiziral tudi republikanski kongresnik Christopher Shays, ki sicer meni, da bi morala večina pogodb res iti v države koalicijske partnerice, vendar pa ne bi smeli izločiti držav, ki jih nujno potrebujejo, kot so Francija, Nemčija in Rusija.
Na odločitev ameriškega obrambnega ministrstva, da podjetjem iz Nemčije, Francije, Rusije, Kanade in drugih držav, ki so nasprotovale vojni v Iraku, prepove sodelovanje v natečajih za pridobitev izvajalskih pogodb pri obnovi te države, so prispeli že prvi odzivi. Kot je poudaril tiskovni predstavnik nemške vlade Bela Anda, izključitev nemških podjetij iz obnove Iraka za Berlin ne bo sprejemljiva, če se bo izkazalo, da gre res za ameriško stališče v zvezi z obnovo Iraka. Francija še preučuje zakonitost omenjenih ukrepov ZDA, ruski obrambni minister Sergej Ivanov pa je ostro obsodil izključitev nekaterih držav iz obnove Iraka in napovedal, da se bo o tem podrobneje pogovoril z ameriškim kolegom Donaldom Rumsfeldom. Ivanov je še poudaril, da Rusija ne namerava odpisati iraškega dolga v višini osem milijard dolarjev. "Rusija ima velike ekonomske interese v Iraku. Ne gre primerjati Iraka in Afganistana, saj Irak ni revna država," je še dodal Ivanov.
Je direktiva skladna s pravili WTO?
Evropska komisija je sporočila, da bo preučila, ali je odločitev Pentagona v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). V Bruselju naj bi tako podrobno preučili 26 pogodb o obnovi Iraka, pri katerih naj bi s sredstvi sodelovala tudi ameriška vlada in so navedene na spletni strani Pentagona, da bi ugotovili, na kaj se nanašajo in ali zanje veljajo izjeme iz naslova državne varnosti.
Pravila WTO se namreč nanašajo tudi na javne razpise za obrambne pogodbe, izjema pa so tisti dogovori, za katere posamezna vlada uveljavlja argumente, kot je denimo nacionalna varnost. Bruselj še ni sprožil uradne preiskave, temveč je le zaprosil Pentagon za dodatne informacije.
