Evropska komisija je to storila na podlagi ocene, da omenjena deseterica izpolnjuje politične kriterije za članstvo ter da bo do časa vstopa v celoti izpolnjevala gospodarska merila in bo usposobljena za izvajanje pravnega reda. "Komisija priporoča, da se pristopna pogajanja z desetimi državami sklenejo do konca letošnjega leta in da se z njimi pristopne pogodbe podpiše spomladi leta 2003.
Te države bodo pripravljene na članstvo od začetka leta 2004 dalje," je danes pred Evropskim parlamentom v Bruslju dejal predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ko je predstavljal odločitve komisije. Odločitve je Evropska komisija zapisala v strateškem dokumentu za izvedbo širitve z naslovom Razširjeni uniji nasproti, ki ga je sprejela danes skupaj s poročili o napredku za vseh 13 kandidatk. Dokončno zeleno luč za tako velik širitveni val morajo zdaj prižgati voditelji unije na vrhu v Bruslju 24. in 25. oktobra.
Drnovšek: Poročilo je zelo pozitivno
Dokumente je premieru Janezu Drnovšku danes izročil vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere. Drnovšek je ocenil, da je poročilo o napredku Slovenije zelo pozitivno ter predstavlja osnovo za to, da bo komisija voditeljem petnajsterice na vrhu v Bruslju konec meseca priporočila, naj s Slovenijo sklene pristopna pogajanja ter jo povabi v članstvo.
Slovenija v skladu s poročilom, ki po Drnovškovih besedah predstavlja še zadnje preverjanje pred sklenitvijo pogajanj, izpolnjuje vse politične kriterije, ima delujoče tržno gospodarstvo, komisija pa v svoji oceni Sloveniji priznava tudi velik napredek države v zadnjem letu na različnih področjih.
Sicer ponekod še prihaja do zaostankov, vendar je Drnovšek prepričan, da bodo slednji kmalu odpravljeni. Potrebno bo odpraviti sodne zamude, pospešiti denacionalizacijo in privatizacijo ter umiriti inflacijo. Izboljšati bo treba tudi nadzor javnih naročil, finančnih storitev, povečati neposredna tuja vlaganja, zaščito intelektualne lastnine in zagotoviti konkurenco. Slovenija pa nenazadnje zaostaja tudi pri železnicah.
Največja širitev doslej
Tokratno poročilo je peto zapored in za Slovenijo po vsej verjetnosti zadnje v tej podobi. Prelomni dokument prihaja dobrih pet let zatem, ko je Evropska komisija pod predsedstvom Jacquesa Santerja Slovenijo priporočila za začetek pogajanj o članstvu, ki so se začela spomladi leta 1998.
Slovenijo in ostale kandidatke za naslednji širitveni val sicer do dejanskega vstopa čaka še kar nekaj korakov. V prvi vrsti sklepna faza pristopnih pogajanj, v kateri si bodo do konca leta vsaka zase skušale izboriti čim boljše finančne pogoje vstopa v EU. Spomladi prihodnje leto - delovni datum je 16. april - bo sledil podpis pristopnih pogodb. Nato so na vrsti referendumi o članstvu, ki so jih od pričakovane prve deseterice doslej napovedale vse države z izjemo Cipra, pristopne dokumente pa je potrebno zatem še ratificirati v nacionalnih parlamentih članic in kandidatk.
Širitev z desetimi državami bo največja širitev doslej - EU bo po njej štela približno 455 milijonov prebivalcev, od tega 75 milijonov iz nove deseterice. Večina prihodnjih članic je precej revnejša od petnajsterice. Po podatkih Evropske komisije je njihov BDP na prebivalca v letu 2001 dosegal le 45 odstotkov povprečja EU. Za podatkom se sicer skrivajo precejšnje razlike med državami. Slovenija na primer dosega okrog 70 odstotkov povprečja EU, Poljska pa le 40 odstotkov.
Peterle izjemno zadovoljen
Predsednik komisije za evropske zadeve v državnem zboru in član predsedstva konvencije o prihodnosti Evrope Lojze Peterle je izrazil izjemno zadovoljstvo ob poročilu o napredku. Ob tem pa je poudaril, da bodo širitveni dokumenti za države kandidatke tudi obvezujoči, "saj jih bo EU spremljala in ocenjevala tudi po zaključku pogajanj in takrat bo morala Slovenija pokazati učinkovitost in kredibilnost".
Po Peterletovem mnenju se bo Slovenija po vstopu v EU soočila z nekaterimi težavami, v reševanje katerih bo morala vložiti še večja prizadevanja kot doslej. Peterle kot možne težave Slovenije v prihodnosti vidi predvsem v sposobnosti črpanja denarja iz evropskih virov, saj je pri tem potrebno obvladati zahtevne procedure, česar pa po njegovem mnenju Slovenija še ne obvlada najbolje. Precej pozno je stekla tudi reforma državne uprave, kar ni dobro, manj težav pa Peterle vidi v gospodarstvu. Zdi se mu tudi, da so podjetja relativno dobro pripravljena na vstop, saj jih večina podpira vključevanje Slovenije v povezavo.
