Še vedno pa velik del slovenske javnosti tega ne povezuje s podnebnimi spremembami, ki nastajajo zaradi hitrega segrevanja zemlje, čeprav je to znanstveno potrjeno dejstvo.
Tudi o tem je govoril gost Popkasta Aljoša Petek, magister prava, ki dela na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja in je eden izmed zelo redkih pravnikov pri nas, ki ga zanima okolje, v profesionalnem smislu. To pomeni, da zastopa okolje kot pravnik.
Pri nas sicer med pravniki ni ravno velikega zanimanja, da bi postali slovenski Erin Brockovich.
Tudi tisti redki odvetniki, ki so bili nekoč pogojno rečeno na strani okolja, so zamenjali stran, kot na primer Nina Zidar Klemenčič. Bila je pomembno bitko skupaj z Eko krogom, ko je šlo za podjetje Lafarge, kjer so zmagali. Potem pa je postala med drugim odvetnica Salonita Anhovo in zdaj v njihovem imenu pravno žuga tudi Eko krogu. Profesionalni obrat, ki je sicer kar redek, kot je komentiral Aljoša Petek in je tudi škoda, ko gre za okolje, da še tisti redki odvetniki, pravniki, ki so se s tem ukvarjali, potem prenehajo.
Drama v Dubaju
Aljoša Petek je bil gost Popkasta, ker naj bi se danes v Dubaju končal podnebni vrh. Izjemno pomembno srečanje za prihodnost ljudi, ki pa se, kot kaže, samo po sebi spreminja v katastrofo in dramo in se, vsaj do napovedanega roka, ni končalo.
Osnutek dogovora, ki je bil objavljen včeraj zvečer, je tako razjezil del udeležencev, da so zagrozili, da bodo odšli iz Dubaja brez podpisa. V sporazumu namreč ni bilo glavne točke, to je zaveze za umikanje fosilnih goriv.
Med kritiki so države Evropske unije, tudi Slovenija.
Ki pa je v Dubaju podpisala dogovor o potrojitvi uporabe jedrske energije do leta 2050. Kje je bil tukaj širši nadzor, se sprašuje Petek? Kje je javna razprava? Kako se lahko o takih ogromnih projektih odloča kar tako, skoraj mimo javnosti? Ali se nismo dovolj naučili iz projekta TEŠ?
Zgoditi se bo morala katastrofa večjih razsežnosti, potem bomo morda kaj naredili
Ob nemoči, ki se lepo kaže tudi v Dubaju, da bi resnično sprejeli ukrepe, ki bi temperature obdržali še v obvladljivih številkah, se bo verjetno res kaj prelomnega zgodilo šele, ko bo prišlo do kakšne še hujše katastrofe. Hude vročine, poplave, požari, suša očitno še niso dovolj.
Te katastrofe pa se lahko zgodijo kadar koli, na primer večji izbruh metana zaradi taljenja, tudi permafrosta in podobno.
Zakaj je napačno stališče, da kot majhna država ne moremo storiti kaj dosti, tako, da je bolje, da ne storimo ničesar? V smislu, zakaj bi bili samo mi tako neumni, da bi se odrekli čemur koli, ko pa se tudi drugi ne?
Aljoša Petek pripoveduje tudi, kaj lahko naredimo s tožbami, ko gre za okolje, tisto naše, neposredno, v katerem živimo in ga nekdo uničuje.
Takšnih tožb je v svetu vedno več. Tudi pri nas so.
Zanimiv je podatek, da lahko posameznik, ki ima težavo, za katero se mu zdi, da je odgovorna država, toži državo, ne da bi za to potreboval veliko denarja. Strošek vložitve tožbe je 150 evrov. Tudi če tožbo izgubi.
Štoparski vodnik po varstvu okolja
Petek je soavtor priročnika s podobno koristnimi nasveti, ki so mu avtorji, ljubitelji pisatelja Douglasa Adamsa dali naslov Štoparski vodnik po varstvu okolja.
Gre za prvi vodnik, ki preprosto pojasni, kakšni so načini, da v življenju uveljavljamo pravico do čistega okolja. Najtežje je bilo povedati tako, da bo razumljivo vsem, ne samo strokovnjakom.
Zakaj se ljudje vseeno večkrat ne odločijo za tožbe? Recimo, ko gre za zadeve, ki vznemirjajo, kot je posek dreves.
Petek je sodeloval tudi pri pripravi referenduma o vodi, ki je bil velik uspeh civilne družbe.
Komentiral je obtožbe nekaterih politikov, ko so ob letošnjih poplavah za katastrofo krivili tudi zakon o vodah. Podvomil v njihovo moralnost in intelektualnost.
Ali sicer pri svojem delu, ki se križa z interesi marsikoga vplivnega, doživlja napade, grožnje?
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.