Slovenija v Bruselj poslala tretji zahtevek za izplačilo iz mehanizma za okrevanje

V tretji zahtevek za plačilo sta po pojasnilih urada, ki deluje pri ministrstvu za finance, vključena četrti obrok nepovratnih sredstev in drugi obrok posojil. Zahtevek tako v neto vrednosti obsega 141,6 milijona evrov nepovratnih sredstev in 116,1 milijona evrov posojil.

Vlada se je pred oddajo tretjega zahtevka v sredo seznanila s poročilom o uresničevanju nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter obravnavala finančno izvajanje načrta. Pristojna ministrstva so v njem ocenila, da so izpolnila vseh osem mejnikov, ki sestavljajo tretji zahtevek za plačilo.

Gre za začetek veljavnosti prepovedi uporabe fosilnih goriv za ogrevanje novih stavb, oddajo naročil za projekte za spodbujanje investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost, oddana izhodišča za spremembe pokojninske zakonodaje v posvetovanje, dokončan izbor naložbenih projektov za ozelenitev izobraževalne infrastrukture, operativnost Akademije javnega naročanja, začetek veljavnosti zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu ter oddajo javnega naročila za gradnjo novih ustanov za institucionalno varstvo, so strnili na uradu za okrevanje.

Zadovoljivost izpolnjevanja mejnikov bo zdaj preverila Evropska komisija in na podlagi tega določila višino plačila zahtevka. Na koncu bo moral zeleno luč izplačilu prižgati še Svet EU.

Za izvedbo naložb in reform iz vmes revidiranega načrta za okrevanje je sicer Sloveniji do konca 2026 iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po koronski krizi na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil.

Evropska komisija je Sloveniji do danes v okviru predplačila septembra 2021 in prvih dveh izplačil aprila in decembra lani izplačala 841 milijonov evrov, od tega 531 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil.

Država je medtem končnim prejemnikom na podlagi tega od začetka izvajanja načrta leta 2021 do danes za že izvedene projektne aktivnosti izplačala 480 milijonov evrov, glavnino za projekte za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj in povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture.