Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je med marčevsko razpravo v DZ povedala, da je Slovenija Ukrajini pomagala z oklepnim bataljonom, topniško baterijo, protitankovskimi minami, strelivom in gorivom. Šlo je sicer za izrazoslovni in vsebinski zdrs, saj bi to pomenilo, da je Slovenija v Ukrajino poslala svoje oklepne, tankovske in topniške enote s posadkami in bi torej aktivno sodelovala v vojni, kar seveda ne drži. Z vprašanji smo se zato obrnili na njeno resorno ministrstvo in ministrstvo za obrambo.
Na Morsu so ponovili informacije glede donacije tankov in oklepnikov 35 oklepnikov, ki so lahko jedro oklepno-motorizirane brigade. Torej gre za pošiljko orožja za opremo ukrajinskih vojaških enot, kar je na družbenem omrežju potrdil tudi državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Andrej Benedejčič. "Dosedanja pomoč v opremi med drugim zadostuje za en oklepni bataljon, en mehanizirani bataljon in eno topniško baterijo. Težko je biti bolj konkreten od tega."
Na ministrstvu za obrambo sicer navadno ne komentirajo donacij Ukrajini, smo pa že pred časom iz zanesljivih virov izvedeli, da je Slovenija donirala tudi 20 vozil HMMWV M1114 (humvee). Kaj pa topovi, ki jih je omenjala zunanja ministrica?
Pri državnem sekretarju za nacionalno varnost pojasnjujejo, da gre za baterijo – tj. 16 topov kalibra 105 milimetrov. Takšna količina topov sicer zadostuje ne samo za baterijo, kot zmotno navajata ministrica in sekretar, ampak za artilerijski divizion, ki je stalna vojaška formacija moči bataljona, sestavljena iz treh do šestih baterij. Več divizionov je združenih v artilerijske polke oz. brigade. Tega na MZZ in svetovalec za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade niso znali pojasniti.
Neuradno smo izvedeli, da gre za 105-milimetrske havbice M2A1 (M101) ameriške proizvodnje, ki jih je v svojo oborožitvi imela nekdanja Jugoslovanska ljudska armada (JLA), Slovenija pa jih je podedovala.
Gre za eno najbolj prepoznavnih havbic vseh časov. Počasi so jo razvijali v dolgem premoru med svetovnima vojnama. Ob uvedbi leta 1940 (kot M2A1) je veljala za močno orožje, ki se je pogosto uporabljalo na ravni bataljona. Uspešnost v severni Afriki, Pacifiku, na Kitajskem, v Italiji in zahodni Evropi je utrdila njen ugled pri ameriški vojski. Do leta 1945 jih je Rock Island Arsenal izdelal več kot 10.000, veliko jih je bilo izvoženih v članice in zaveznice Nata kot presežek. Po drugi svetovni vojni je bila havbica M2A1 preimenovana v M101. Proizvodnja se je nadaljevala do leta 1953. Ameriška vojska jih je povsem nehala uporabljati šele leta 1989.
M101 lahko izstreli različne vrste streliva, vključno z visoko eksplozivnimi, zažigalnimi, protioklepnimi, dimnimi in kemičnimi granatami, navaja spletna stran ameriške vojske.
Poleg Slovenije je legendarne havbice Ukrajini donirala tudi Litva. Ne gre sicer za edino "starodavno" orožje na ukrajinskem bojišču. Relikvije, tudi iz 19. stoletja, uporabljata obe strani bodisi zaradi pomanjkanja oz. uničenja modernejše oborožitve bodisi zaradi uporabnosti in povečanja ognjene moči.
Konzervirani trojček iz strateške rezerve – stare ameriške havbice, tanki M-55S (modernizirana različica sovjetskega T-55) in havbice M2A1 – je Mors pred leti nameraval prodati na dražbi. O tem je februarja 2015 poročala revija Obramba. Ministrstvo za obrambo je takrat sklenilo na dražbah prodati starejše orožje, ki je veljalo za presežek, in neperspektivno orožje v skladiščih, ki terja prostor in varovanje ter tudi pregledovanje in ponovno konzerviranje. Konkretno, tanke, oklepnike in havbice so hranili kot strateško rezervo. Za njihovo prodajo pa so nameravali izdelati dezinvesticijski program. Na koncu se vse skupaj ni izšlo, Slovenija pa je orožje ob začetku ruske invazije poslala Ukrajini.
V kabinetu premierja ponavljajo, da so bili tanki M-55S predani Ukrajini v duhu solidarnosti in z dogovorom Roberta Goloba in Olafa Scholza o t. i. krožni menjavi, po kateri je Slovenija dobila 40 transportnih vozil – 35 težkih 8x8 nakladalnih tovornjakov in pet težkih 8x8 vodnih cistern za izgradnjo srednje bataljonske skupine.