'Zaradi reform utegnem izgubiti oblast'

Premier Borut Pahor se je v Lizboni srečal s šefom skupine držav v območju evra Jean-Claudom Junckerjem. Nakazal je, da sta se pogovarjala o pričakovani skorajšnji pomoči Irski, in izrazil zadovoljstvo, da predsednik evroskupine opazi pomembne korake Slovenije za stabilizacijo javnih financ in pri umeščanju med države brez tveganja.

Komentiral je tudi pozive opozicije k predčasnim volitvam in ob tem dejal, da se zaveda tveganja, ki ga reforme predstavljajo za njegov obstanek na oblasti.

"Izčrpno srečanje z Junckerjem"

"Imel sem daljše in izčrpno srečanje z Junckerjem. Tega ne bom skrival, ker bo to verjetno treba pojasniti v začetku prihodnjega tedna," je poudaril premier. "Imela sva zelo poglobljen pogovor o tem, kaj se dogaja zdaj in kaj se utegne zgoditi," je še pojasnil.

Ob tem je premier poudaril, da ni pooblaščen, da bi dajal informacije, ki jih bo Juncker verjetno dal v prihodnjih tednih glede nekaterih odločitev. V Bruslju se sicer pričakuje, da bo Irska kmalu zaprosila za pomoč evroskupine, predvidoma v začetku prihodnjega tedna.

Pahor optimističen glede podpore

Na vprašanje, ali glede na zaplete pri odločanju o pomoči Grčiji pričakuje doma težave v povezavi s slovensko pomočjo Irski, je premier odgovoril z retoričnim vprašanjem za vse Slovenke in Slovence: "Ali bi bili raje v skupini držav, ki predstavljajo tveganje, in deležni pomoči ali bi bili raje v skupini držav, ki so dovolj gospodarsko močne, da ponudijo pomoč tistim v težavah?"

Ob tem je premier zastavil še drugo vprašanje: "Ali lahko Slovenija uspešno dolgoročno gospodarsko, politično, socialno preživi brez evra ali brez umestitve v novo valutno skupino, če bi prišlo do krize evra?"

Premier meni, da bodo Slovenke in Slovenci na koncu razumeli, da je Slovenija gospodarsko toliko močna, da lahko pomaga drugim in da to počne deloma tudi iz sebičnih razlogov – da ohrani evro, saj ji to omogoča nadaljnje gospodarsko okrevanje.

"Brez našega članstva v skupni valutni družini bi se Slovenija kot majhna in odprta ekonomija praktično vključila v valutno vojno, ki v svetu že poteka, in bila šibek člen (...) Tega si ne želimo," je še poudaril premier.

Zato je Slovencem tudi iz Lizbone sporočil, da ne preostane drugega, kot da Slovenija pogumno, a preudarno nadaljuje reforme, se gospodarsko in socialno okrepi ter umesti "v francosko-nemški voz".

V ponedeljek bo povedal več

Slovenija je sicer poleg Belgije edina država v območju evra, ki še ne sodeluje popolnoma v instituciji za zagotavljanje stabilnosti evra, ki v treh letih predvideva do 440 milijard evrov poroštev v pomoč državam, ki bi se znašle v podobnih težavah kot Grčija.

Za dokončno odločitev Slovenija namreč še čaka na mnenje ustavnega sodišča. Premier je danes poudaril, da Juncker Slovenije zaradi tega ni nič okrcal, saj razmere pozna in je zanj najpomembneje, da Slovenija gospodarsko okreva in izvaja reformne ukrepe, čeprav so nepriljubljeni.

Na vprašanje, kdaj bo ustavno sodišče odločilo, je premier odgovoril le, da sodišče o zadevi odloča prednostno in da več ne more komentirati. "Smo na zvezi z Junckerjem. Vem, kaj se dogaja, in približno vem, kaj bomo storili v ponedeljek in naslednji teden," je dejal premier. Na vprašanje, kaj bo storil, je odgovoril, da bo to sporočil v ponedeljek.

"Zaradi reform utegnem izgubiti oblast"

V odzivu na pozive opozicije k predčasnim volitvam je Pahor medtem povedal, da zaradi nepriljubljenih, a neizogibnih reform utegne tudi izgubiti oblast, a da je izvajanje teh reform ravnanje, vredno zaupanja, ki so ga dobili leta 2008.

Opozicija in oblast imata po Pahorjevih besedah različne odgovornosti, pravice in privilegije, pri čemer sta pravica in privilegij opozicije, da lahko vselej razmišlja o tem, kako bi zamenjala tiste na oblasti. "In jaz jim pri tem ne zamerim nič," je dejal premier.

"Sebi pa bi neskončno zameril in si ne bi nikoli v življenju odpustil, če bi razmišljal, kako na oblasti ostati, namesto da bi, in to počnem, razmišljal o tem, kaj z mandatom, ki sem ga dobil na volitvah leta 2008, narediti dobrega za Slovenijo," je dejal premier.

Narediti nekaj dobrega za Slovenijo pa v tem hipu po Pahorjevih besedah pomeni izvesti nekaj nepriljubljenih, a neizogibnih reform. "Zaradi tega utegnemo tudi izgubiti oblast, ampak to je ravnanje, vredno zaupanja, ki smo ga dobili 2008," je poudaril.

Z nekaj zgodovinske distance se bomo po Pahorjevem mnenju tega mandata, v katerem upa, da mu bo dovoljeno voditi vlado do konca leta 2012, spominjali kot "obdobja, ko smo v najbolj zgoščenem času izvedli največ najbolj zahtevnih reform".