Evropsko sodišče za človekove pravice je zaradi zavrnitve zaslišanja v okviru zahteve za sodno varstvo razsodilo proti Sloveniji. V primeru tožbe Boruta Kariža, ki se je na ljubljansko okrajno sodišče obrnil zaradi kazni za prometni prekršek, je ugotovilo kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja.

Karižu je policija marca leta 2010 izdala plačilni nalog v višini 450 evrov, ker da je med vožnjo s svojim avtomobilom poškodoval parkirano vozilo, mimo katerega je peljal. Po dogodku je prizorišče zapustil, o njem pa ni o obvestil niti lastnika poškodovanega vozila niti policije.

Njegovo krivdo je policija utemeljila na izjavi opažanja neimenovane priče in vizualnega pregleda obeh vozil, pri čemer so bil poškodbe na njegovem vozilu skladne s poškodbo na parkiranem vozilu.

Kariž je najprej ugovarjal pri policiji, pri čemer je trdil, da morebitne poškodbe vozila – ki je bilo parkirano napačno in je oviralo promet – zaradi različnih vzrokov ni opazil. Da bi to dokazal, je predlagal tudi zaslišanje osebe, ki je bila takrat z njim v avtomobilu.

Policija je pritožbo zavrnila, nakar se je Kariž z zahtevo za sodno varstvo obrnil na ljubljansko okrajno sodišče. Navedel je, da policija ni v zadostni meri ugotovila dejstev. Vnovič je zatrdil, da ni pobegnil s prizorišča nesreče in da se poškodbe ni zavedal. Predlagal je tako zaslišanje sebe in tudi osebe, ki je bila v času dogodka z njim v vozilu.

Sodišče je njegovo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo brez izvedbe zaslišanja. Kariž je nato vložil ustavno pritožbo, ki pa je ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo.

Sodišče v Strasbourgu pa je njegovo pritožbo sprejelo in v danes objavljeni razsodbi ugotovilo kršitve 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja.

Kot ugotavlja sodišče, policija dejstev ni ugotovila na objektiven način, npr. z odvzemom vzorcev barve z obeh vozil, temveč na podlagi osebnih opažanj neznane priče, ki je navedla del registrske tablice, in policista, ki si je ogledal škodo.

Na podlagi tega sodišče v Strasbourgu kot neprepričljivo ocenjuje sklep ljubljanskega okrajnega sodišča, da je bil Karižev predlog za zaslišanje njegovega sopotnika oz. sopotnice neutemeljen in je predstavljal poskus zavlačevanja postopka.

V luči izvedbe poštenega sojenje ljubljansko sodišče ne bi moglo ustrezno ugotoviti dejstev ali krivde tožnika brez neposredne ocene dokazov na ustnem zaslišanju, so še razsodili v Strasbourgu.

Sloveniji so prisodili plačilo vseh stroškov postopkov pred sodiščem v Sloveniji in pred sodiščem v Strasbourgu v višini 1.240 evrov.