Erjavec obžaluje 'pravno telovadbo' zaradi Palestine

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat je sporočil, da je prejel grožnje s smrtjo, ker naj bi oviral proces sprejemanja priznanja Palestine v državnem zboru. Grožnje je posredoval policiji, ki jih je ocenila kot resne, je povedal.

Na novinarski konferenci, na kateri je skupaj z Matejem Toninom in Valentinom Hajdinjakom predstavil program zunanje in obrambne politike stranke Nova Slovenija (NSi), je Horvat pojasnil, da sam ni odgovoren za zaplete, da do priznanja Palestine v DZ ni prišlo in da ni bil on tisti, ki je zaviral priznanje Palestine.

Poudaril je, da je odbor pod njegovim vodstvom že novembra 2014 od vlade zahteval, da državnemu zboru predloži sklep o priznanju Palestine. Ker vlada tega vse do danes ni naredila, se sam ne počuti odgovornega.

Ponovil je, da ni bil on tisti, ki je zaviral priznanje Palestine, in poudaril, da je odbor pod njegovim vodstvom že novembra 2014 od vlade zahteval, da državnemu zboru predloži sklep o priznanju Palestine. Ker vlada tega vse do danes ni naredila, zakon o zunanjih zadevah pa da predpisuje, da DZ sklep o priznanju sprejme na predlog vlade, se sam ne počuti odgovornega.

Zaradi tega tudi ni bilo mogoče formalno izvesti za danes predvidene izredne seje na to temo, ki je bila potem zaradi umika podpisov nekaterih poslancev odpovedana. Vendarle je Horvat menil, da bi jo lahko še vedno izvedli tudi na podlagi v sredo sprejetega sklepa na odboru.

V NSi so sicer vse te zaplete v povezavi z iskanjem podpore priznanja Palestini označili za "blamažo pod taktirko Brgleza". Kritični so bili tudi do zunanjega ministra Karla Erjavca, ki da je vprašanje Palestine, kot je ocenil Tonin, izrabil za nabiranje notranjepolitičnih točk. "Če bi želeli resnično pomagati Palestincem, bi morali iskati zavezništva v Evropi in širše," je dejal Tonin.

Tudi sicer so današnjo novinarsko konferenco v NSi izkoristili za ostro kritiko zunanjega ministra in dosedanje slovenske zunanje politike, ki da je "izgubljena", brez pravih zavezništev, kar da se kaže tudi pri iskanju podpore pri arbitraži s Hrvaško.

Izredna seja odpovedana

Peterica poslancev SMC je predsednika DZ Milana Brgleza pred tem obvestila, da umikajo svoje podpise k zahtevi za izvedbo izredne seje DZ. Število preostalih podpisov je zdaj manjše od četrtine vseh poslancev, kolikor jih mora biti v skladu s poslovnikom, zaradi česar je postal sklic izredne seje brezpredmeten in so sejo odpovedali.

Izredno sejo DZ je sicer zahtevala Levica, ki je za sklic zbrala tudi podporo 25 poslancev. Pred izredno sejo pa bi moralo o zadevi zavzeti stališče tudi matično delovno telo, to je odbor DZ za zunanjo politiko (OZP). Ta sicer danes zjutraj zaradi nesklepčnosti – podobno kot že v četrtek popoldne – ni mogel sprejeti stališča glede priznanja Palestine.

Od skupno 17 članov odbora jih je bilo prisotnih le sedem, dva premalo. Ker ni stališča matičnega telesa, tudi ni pogojev za izvedbo izredne seje, ki je predvidena ob 13. uri, vendar se predsednik DZ Milan Brglez še ni odločil, kaj bo storil.

Na glasovanje so prišli Brglez, Marko Ferluga, Izidor Kamal Shaker (vsi SMC), Julijana Bizjak Mlakar, Marinka Levičar (obe DeSUS), Matjaž Nemec (SD) in Matej T. Vatovec (Levica).

V sredo je OZP v skladu z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ sprejel postopkovni sklep, da brez predloga vlade DZ ne more odločati o predlogu, ker da to ni v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in dosedanjo prakso.

Zatem je Brglez zahteval ponovitev seje, češ da je predsednik OZP Jožef Horvat (NSi) prekinil razpravo v nasprotju s poslovnikom. Horvat se s tem ni strinjal in je predsednika DZ zavrnil, Brglez pa je nato sam sklical sejo OZP, ki jo je potem vodila Bizjak Mlakarjeva. A zaradi omenjene obstrukcije desetih članov odboru ni uspelo doseči kvoruma za veljavno odločanje.

Za Kustec Lipicerjevo pogoji za priznanje Palestine niso zagotovljeni

V SMC obžalujejo, da se je proces sprejemanja odločitve o priznanju Palestine končal, kakor se je. Kot je dejala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, priznanje podpirajo, a ne brez izpolnjevanja pravnih pogojev. V Levici odgovornost sicer pripisujejo ravno SMC, kritičen nad dogajanjem v DZ pa je bil tudi Matjaž Nemec iz SD.

Kustec Lipicerjeva je v izjavi za medije v DZ pojasnila, da se je pet poslancev SMC za umik podpisov pod zahtevo za izredno sejo DZ, na kateri bi razpravljali o tem vprašanju, odločilo na podlagi zadnje razprave na odboru za zunanjo politiko, mnenj zakonodajno-pravne službe, na podlagi ocene, ki jo je v imenu predsednika republike Boruta Pahorja predstavil njegov svetovalec za zunanjo politiko Ernest Petrič in na podlagi mnenja državnega sveta. Kot je dejala, so se seznanili z dejstvom, da niso izpolnjeni vsi pravni pogoji, ki bi omogočali nadaljevanje in zaključek procesa.

Izpostavila je, da so v SMC enotni v stališču, da je priznanje Palestine politično potrebno, zato ga podpirajo. "Ne moremo pa tega narediti, ne da bi bili izpolnjeni vsi pravni pogoji, ki v naši državi veljajo za takšne primere priznavanja držav," je dodala. V SMC si po njenih besedah želijo, da bi nova vlada, takoj ko bo imela polna pooblastila, nadaljevala z vsemi postopki procesa.

Na vprašanje o razklanosti znotraj SMC je Kustec Lipicerjeva odgovorila, da ima "vsak kovanec dve plati". Pri vprašanju priznanja Palestine je to toliko pomembneje. Po eni strani gre za vprašanje priznanja na simbolni ravni, ki ga v SMC nesporno podpirajo, po drugi strani pa je treba spoštovati pravne norme, je opomnila.

'Tipično politikantstvo obljub'

"Ključna stalnica pri vprašanju priznanja Palestine je, da se je izkazalo tipično politikantstvo obljub. Na načelni ravni so nekateri podpirali priznanje, ko je bilo treba preiti od besed k dejanjem, pa se to ni zgodilo," je bil na novinarski konferenci kritičen Matej T. Vatovec.

"Več kot očitno je, da smo pod močno ofenzivo nekakšnih pritiskov. V zadnjem času so DZ oblegali tuji diplomati, med njimi veleposlanika Izraela in ZDA. Nedopustno je, da so najvišji predstavniki te države sprejemali veleposlanike kot na tržnici ali v trgovini. Večina tistih, ki so na načelni ravni podpirali priznanje Palestine, pa se je teh pritiskov ustrašila," je še povedal Vatovec.

Kritičen nad dogajanjem v DZ je bil tudi poslanec SD Matjaž Nemec. Kar bi moralo biti praznik demokracije, se je spremenilo v "farso, preračunavanje in preigravanje" v smislu skorajšnjih parlamentarnih volitev, je dejal. To ni dobro sporočilo ne za slovenske državljanke in državljane ne za zunanjo politiko. Obračunavanje in nedoslednost slovenske politike gotovo puščata "velik črn madež tega mandata", je dodal.

Kako se bo proces nadaljeval, je po njegovih besedah zelo odvisno od naslednje sestave vlade in DZ. Vrata do priznanja so se tokrat odprla najbolj doslej in če bodo imeli to možnost, se bodo s morebitnimi prihodnjimi koalicijskimi partnerji pogovorili tudi o možnosti, da bi to vpisali v koalicijski sporazum, je še povedal Nemec.

Erjavec obžaluje "pravno telovadbo" glede Palestine

Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je danes po odpovedi izredne seje DZ o predlogu priznanja Palestine izrazil obžalovanje, da je prišlo do "pravne telovadbe" pri poskusih, da bi ta predlog lahko v DZ sprejeli, vendar je postalo očitno, da ni bilo zadostne politične volje za to. Odgovornost je pripisal največji stranki SMC.

"Te sage ne bi bilo, če bi se držali dogovora v koaliciji," je dejal Erjavec in spomnil na zavezo v koalicijski pogodbi, da bo v tem mandatu prišlo do priznanja Palestine kot neodvisne in samostojne države. "Vendar kot vidite, je v stranki SMC prišlo do razkola. Ni več polne podpore," je dejal in povzel, da zato tudi ni bilo mogoče doseči ustreznega predloga vlade in posledično sklepa na odboru DZ za zunanjo politiko.

"MZZ je pripravil vse potrebno, da za priznanje Palestine ni bilo nobenih ovir. Ovira je, da ni politične volje, zlasti s strani SMC. Priznanje Palestine podpirajo DeSUS, SD, Levica in nekateri poslanci SMC. Če bi vsa poslanska skupina SMC to podprla, tudi ne bi imeli te sage, ampak bi verjetno danes že lahko čestitali Palestini za priznanje s strani Slovenije," je komentiral minister.

Ponovil je mnenje, da bi priznanje Palestine lahko pomagalo pri oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa, ki je že več let praktično mrtev. "Želeli bi okrepiti vlogo Palestine v tem pogajalskem procesu," je dejal minister.

Odgovornost za "sago" je znova pripisal premierju Miru Cerarju, ker da ga je z odstopom presenetil. Sicer bi na zadnji seji, po kateri je Cerar odstopil, odprli tudi razpravo glede priznanja Palestine, je še dejal Erjavec.

"Se je pa na zadnji seji močno mudilo glede pisma Evropski komisiji, glede mandata vladi, da lahko nadaljuje postopek pred Sodiščem EU, tudi če opravlja tekoče posle (...) Počutim se nekako izigranega," je dejal minister in se pritožil tudi, da je bila seja vlade v četrtek že zaključena, preden je njemu uspelo priti nanjo, ker je bil pred tem zadržan v parlamentu na seji OZP.