Slovenija se segreva

V Umanoteri so ob dnevu okolja znova opozorili na nujnost ukrepanja na področjih podnebnih sprememb, energetske oskrbe ter globalne konkurenčnosti in soodvisnosti. Različne raziskave kažejo, da imamo v boju proti podnebnim spremembam za korenito ukrepanje le še 10 let časa, sicer bosta podnebje in okolje trajno uničena, je povedala direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner.

Slovenija po njenih besedah deli usodo globalnega dogajanja v smeri podnebnega neravnovesja. Na tri omenjene globalne izzive organizacija skupaj s partnerji odgovarja z alternativnim razvojnim programom za Slovenijo Plan B, ki so ga poslali več kot 300 pomembnim ustanovam v Sloveniji, med njimi tudi političnim strankam, za katere upajo, da bodo kakšno od idej oziroma rešitev vgradile v svoje politične programe.

V Sloveniji se je ozračje po navedbah Ogorelec Wagnerjeve v zadnjih 50 letih segrelo v povprečju za 1,4 stopinje Celzija, kar je enkrat več od globalnega povprečja. Ob tem se vzhodna Slovenija segreva hitreje od slovenskega povprečja. Za naprej obstajajo različne napovedi in scenariji, je povzela Ogorelec Wagnerjeva.

Po njenih navedbah bodo za Slovenijo večji problem padavine. Teh bo globalno sicer več, a se bodo razporedile drugače kot sedaj. Za Slovenijo, ki jo analitiki uvrščajo v sredozemsko območje, predvidevajo, da bo imela za 10 odstotkov manj padavin kot v preteklih 50 letih. Padavine se bodo tudi skozi leto razporedile drugače; pričakovati je, da bodo poletja bodo še bolj suha, je še dejala direktorica Umanotere.

Tajljenje ledu - vroča tema

Letos dan okolja poteka pod geslom Taljenje ledu - vroča tema? Poudarek je na učinkih, ki jih imajo podnebne spremembe na polarne ekosisteme, in na posledicah, ki jih bo zaradi taljenja ledu občutil ves planet.

Arktika se segreva dvakrat hitreje od globalnega povprečja. Površina Arktičnega oceana, ki ga vsako poletje pokriva led, se krči, preostali led pa se tanjša. Ker več toplote vsrka morje kot led, nastaja povratna zveza, katere posledica je dodatno taljenje. Od leta 1980 je izginilo od 20 do 30 odstotkov morskega ledu v evropskem delu Arktike.

Taljenje ledenikov na velikih gorskih verigah sveta bo vplivalo na napajanje rek z vodo. V Evropi se na osmih od devetih ledeniških območij kaže znatno umikanje ledu. V obdobju med letoma 1850 in 1980 so ledeniki v evropskih Alpah izgubili približno eno tretjino svoje površine in polovico svoje mase. Na Kitajskem se ledeniki v višavju skrčijo vsako leto za količino, ki je enaka količini celotne vode v Rumeni reki.

V zadnjih 100 letih se je gladina svetovnih morij dvignila za en do dva milimetra na leto. Od leta 1992 se je hitrost dvigovanja morske gladine povečala na okoli tri milimetre na leto, v glavnem zaradi toplotnega raztezanja segrevajočih se oceanov in sladkih voda, ki se iztekajo v oceane zaradi taljenja ledu.

Pomanjkanje pitne vode

Po nekaterih napovedih pomanjkanje pitne vode že ogroža človeštvo. Čeprav voda pokriva približno dve tretjini Zemlje, je večina te vode preslana za pitje. Oskrba s pitno vodo zaradi suše in prevelike porabe vodnih zalog postaja vse bolj kritična, medtem ko povpraševanje po njej zaradi umetnega namakanja, urbanizacije, industrializacije in vedno večje porabe posameznikov še naprej narašča.