Fajonova: Na držo in vlogo Slovenije v Varnostnem svetu smo lahko ponosni

Na ministrstvu so opomnili, da je Slovenija med enomesečnim predsedovanjem septembra na visoki ravni organizirala štiri zasedanja, med njimi osrednji dogodek predsedovanja – odprto razpravo o voditeljstvu za mir. V času vodenja VS je izdala dve sporočili za javnost v imenu vseh članic (obsodba terorističnih napadov v Afganistanu in Maliju) in sklicala dve skupinski izjavi za javnost – o ženskah, miru in varnosti ter o podnebju, miru in varnosti.

Poleg tega je v letu 2024 zahtevala sklic vsaj 15 srečanj VS, zlasti glede Ukrajine in Gaze. Sklicala je tudi dve neformalni zasedanji VS po t. i. formuli Arria – o preprečevanju konfliktov in reševanju okoljskih izzivov ter o osebah z invalidnostmi v oboroženih spopadih. Prvo polovico članstva je izkoristila za povezovanje in izgradnjo zaupanja, pri čemer je posebej tesno sodelovala z ostalimi izvoljenimi članicami VS OZN.

"Slovenija je pred letom dni v VS vstopila v izjemno zahtevnem obdobju, tri mesece po izbruhu konflikta v Gazi, ki je dodatno razdelil mednarodno skupnost in s tem svetovni organ za mir in varnost. VS v minulem letu ni bil zmožen najti rešitve in zaustaviti trpljenja civilistov ne le v Gazi, ampak tudi v Sudanu, Ukrajini, Jemnu, Mjanmaru in na Haitiju," pravijo na ministrstvu in dodajajo, da sta dve stalni članici z uporabo veta večkrat preprečili sprejem nujnih odločitev. "Posebej zaskrbljujoči so skromno uresničevanje njegovih odločitev, kršitve Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava ter nadaljevanje ruske agresije na Ukrajino. Te okoliščine so znatno ošibile njegove zmožnosti ohranjanja mednarodnega miru in varnosti," še pravijo.

Resolucije, ki so zahtevale takojšnjo, brezpogojno in trajno prekinitev ognja  v Gazi

Kot članica skupine desetih izvoljenih članic VS je Slovenija po besedah ministrstva dejavno prispevala k poskusom končanja vojne v Gazi in vseskozi krepila povezovalno vlogo. Resolucija VS 2728, ki jo je marca vložila s skupino, je bila prva sprejeta resolucija VS z zahtevo po takojšnji prekinitvi ognja na območju Gaze. Med drugim je resolucija pozvala tudi k izpustitvi talcev in neovirani dostavi humanitarne pomoči.

Hkrati pa je osnutek druge resolucije izvoljenih članic o Gazi, o katerem je VS glasoval novembra, sledil pozivu predsednika vlade Roberta Goloba med septembrskim predsedovanjem Slovenije. "Takrat je premier zaradi katastrofalnih razmer na terenu na nujnem zasedanju o Gazi dal pobudo za novo humanitarno resolucijo o Palestini. Tudi ta resolucija je zahtevala takojšnjo, brezpogojno in trajno prekinitev ognja v Gazi ter pozvala k neovirani dostavi humanitarne pomoči v velikem obsegu in brezpogojni izpustitvi vseh talcev. Podprlo jo je 14 članic, a je njen sprejem preprečil ameriški veto," pojasnjujejo. 

Nato je bila julija na predlog Slovenije, Jordanije in Kuvajta oblikovana pobuda za podporo agenciji OZN za palestinske begunce UNRWA. 123 članic OZN je s pridružitvijo pobudi potrdilo nenadomestljivost agencije, stebra za preživetje milijonov palestinskih beguncev ter nujnost njenega ustreznega financiranja. Slovenija je v letu 2024 bistveno povečala svoj prispevek UNRWA.

"Na držo in vlogo Slovenije v Varnostnem svetu smo lahko ponosni. Najvidnejši pečat v preteklem letu je odtisnila pri poskusih doseganja premirja v Gazi in povezovalni vlogi znotraj skupine izvoljenih članic. Izzive prihodnjega leta bomo reševali z enako vnemo, odgovornostjo in osredotočenostjo na najranljivejše," je ob prelomu članstva v VS poudarila podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

"Varnostni svet ima tolikšno moč, kolikor mu jo dajo države članice. In v lanskem letu so mu večkrat zvezale roke. Namesto reševanja obstoječih žarišč se odpirajo nova, število umrlih civilistov pa je rekordno visoko. Kljub temu vlagamo velike napore v stalen dialog in iščemo skupne imenovalce za sprejem rešitev. Ti se kljub zastoju še vedno najdejo, kar potrjuje septembra sprejeta predsedniška izjava VS. Gonila leta 2025 bodo iskanje soglasja med članicami, preprečevanje zidov in gradnja mostov," je ocenil predstavnik Slovenije v VS, veleposlanik Samuel Žbogar.

Prav tako pa je po besedah ministrstva kot nosilka političnega dosjeja o Ukrajini Slovenija skrbela, da je VS na tej temi celo leto ohranjal pozornost. "Članice so razpravljale o ruskih napadih na jedrske in energetske objekte, varnostnih razmerah, humanitarni pomoči, pobojih civilistov, otrok idr. Žal je zaradi ruskega veta sprejem kakršnekoli odločitve VS nemogoč," so sporočili. 

Kakšna pa so pričakovanja za 2025?

Slovenija, kot pravijo na ministrstvu, v svoje delo v VS redno vključuje prednostna področja, vključno z izpostavljanjem vloge žensk in deklic v konfliktih, prizadevanji za upoštevanje podnebnih sprememb na konflikte in vodno diplomacijo. "Visoko na agendi so doseganje miru in varnosti, konec trpljenja civilistov in odgovornost za najhujše kršitve mednarodnega prava," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bodo prednostnim nalogam članstva sledili tudi v letu 2025. 

V drugo polovico članstva sicer Slovenija vstopa z novo skupino petih izvoljenih članic. Ekvador, Japonsko, Malto, Mozambik in Švico bodo nasledile Danska, Grčija, Pakistan, Panama in Somalija.