Slovenija se arbitraže ne boji

Premier Janez Janša je v pogovoru, ki ga je danes objavil regionalni RTV center Koper-Capodistria, v zvezi z vprašanjem meje med Slovenijo in Hrvaško zatrdil, da "se Slovenija arbitraže ne boji", saj "je sosednja država že podpisala nek dogovor, ki pa ga kasneje ni ratificirala", pri tem pa mislil na sporazum o meji Drnovšek-Račan iz leta 2001. Ne predstavlja pa si, "da bi kakšna arbitraža Sloveniji priznala manj," kot je zapisano v tem sporazumu. Ponovil je, da bo Slovenija v primeru, če bi prišlo do arbitraže, zahtevala arbitražo o celotni meji oziroma o vseh spornih točka na celotni meji. Zahtevala pa bo tudi upoštevanje "odločitev, ki sta jih obe državi v zvezi s tem vprašanjem že sprejeli".

Kot je pojasnil, gre pri tem za tri pomembna dejstva. Prvič so "ustavne odločitve obeh zakonodajnih teles z dne 25. junija 1991, kjer smo priznali ne samo razmejitev, kot je takrat bila, kolikor je pač bila določena med obema republikama nekdanje Jugoslavije, ampak tudi pristojnost takratnih republiških organov, ki je bila bistveno bolj natančno določena".

Drugič gre za sporazum med vladama oziroma t. i. sporazum Drnovšek-Račan, ki sta ga obe strani parafirali. Tretji pomemben dejavnik pa je po besedah Janše brionska izjava o izogibanju incidentom, "v kateri sta se obe vladi, tudi hrvaška, strinjali, da se upošteva stanje na dan 25. junija 1991 in da se ne prizna enostranskih korakov, ki so bili medtem storjeni". "S to izjavo je tudi Hrvaška pristala na to, da se morebitna prednost, ki je bila pridobljena z enostranskimi potezami, enostavno, formalno ne šteje," je dodal.

Deklaracija brez Slovenije

Skupni parlamentarni odbor EU-Hrvaška je ob koncu dvodnevnega zasedanja v Zagrebu sprejel zaključno deklaracijo, v kateri poudarja, da "podpira napore Hrvaške in sosednjih držav pri nadaljnjem iskanju končne rešitve za vsa odprta dvostranska vprašanja, posebej za tista o določanju meja". Iz dokumenta je izpuščen člen, ki je govoril o slovensko-hrvaških odnosih, je v Zagrebu pojasnil slovenski poslanec v Evropskem parlamentu in podpredsednik skupnega odbora Borut Pahor (PES/SD). Za Slovenijo je bil namreč nesprejemljiv del, ki je govoril o urejanju meddržavne meje kot "mednarodnem pravnem vprašanju", pa tudi to, da deklaracija ni omenjala stanja od 25. junija 1991, je dejal Pahor.

Deklaracija je bila sprejeta s konsenzom vseh udeležencev in je potrdila, da je urejanje meddržavne meje dvostransko vprašanje, ki ne bi smelo obremenjevati odnosov, je na novinarski konferenci po srečanju dejal predsedujoči odboru in predsednik zunanjepolitičnega odbora hrvaškega sabora Gordan Jandrokovič. Pomembno je, da evropski poslanec iz Slovenije ni bil proti zaključni deklaraciji ali zadržan, je tudi poudaril.

Danes sprejeta deklaracija sicer močno podpira hrvaška prizadevanja za vstop v EU, je poudaril Jandrokovič. Odbor, kot je dodal, pričakuje, da bodo hrvaški državljani sodelovali na volitvah za Evropski parlament leta 2009.

Po Pahorjevih besedah je problem v reševanju medsebojnih odnosov veliko nezaupanje med Zagrebom in Ljubljano. Ponovil je, da je treba krepiti zaupanje, ter dodal, da je eden izmed korakov tudi torkovo zagotovilo hrvaškega premiera Iva Sanaderja članom skupnega odbora, da bodo pristojne hrvaške inštitucije slovenskim državljanom čim prej omogočile nakup nepremičnin na Hrvaškem.

Odbor EU-Hrvaška se sestaja dvakrat letno, izmenoma v Zagrebu in Bruslju, sestavljajo pa ga predstavniki Evropskega parlamenta in hrvaškega sabora.