Slovenija razvija svoj satelit, predvidoma bo končan leta 2013

Slovenija razvija mali satelit, je ob robu simpozija o malih satelitih 4S - Small Satellites Systems and Services dejal direktor Centra odličnosti Vesolje-SI Tomaž Rodič.

Kot pravi, gre za raziskovalni satelit, ko bo končana njegova izdelava, pa bodo začeli iskati priložnost za izstrelitev in njegovo uporabo. Podatki, ki jih posredujejo mali sateliti, so v praksi po njegovih besedah sicer uporabni v meteorologiji, za opazovanje stanja vegetacije v kmetijstvu, gozdarstvu, ugotavljanje škode v naravnih nesrečah, opazovanje arheoloških nahajališč in v druge namene.

Satelit bo omogočal tudi pošiljanje videoposnetkov z visoko resolucijo

V Sloveniji imamo trenutno nameščeno eno delujočo zemeljsko postajo z manjšo anteno, namenjeno predvsem pošiljanju podatkov na satelite, in sicer na strehi Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. "Zdaj, ko bomo imeli lastni satelit za daljinsko zaznavanje, ki bo omogočal pošiljanje videoposnetkov z visoko resolucijo, kjer je količina podatkov zelo velika, bomo namestili na Primorskem večjo anteno, ki bo lahko zajemala večjo količino podatkov," je še dejal Rodič. Postavili naj bi jo nad Koprom med Šmarjami in Pomjanom, delovati pa naj bi začela še v tem letu.

Slovenija na področju malih satelitov po besedah Rodiča sodeluje v mednarodnih projektih na področju znanstvenih raziskav, tehnologije in aplikacij. "Naše skupine so aktivne na področju daljinskega zaznavanja, meteorologije in astrofizike. Na tehnološkem področju razvijamo tehnologije malih satelitov in infrastrukturo za komunikacijo s sateliti, razvijamo pa tudi softverske produkte, ki bodo pomagali prinesti podatke iz satelita do končnega uporabnika," je naštel. Tokratni simpozij, ki se bo v Portorožu odvijal do osmega junija, je po njegovem za Slovenijo priložnost za tesnejše povezovanje s tujino na tem področju.

Slovenija v Portorožu gosti mednarodni simpozij

Iskanje novih sinergij med malimi in večjimi sateliti ter novih tehnoloških izzivov sta glavni temi tokratnega simpozija, ki ga dvakrat letno organizirata Evropska vesoljska agencija (ESA) in francoski Nacionalni center za vesoljske raziskave (CNES), Slovenija pa ga gosti prvič doslej.

Kot je uvodoma poudaril glavni direktor Centra za vesoljske raziskave in tehnologijo Franco Ongaro, postajajo misije satelitov vse bolj specializirane, tehnologija in mentaliteta misij malih satelitov pa si utira pot tudi k velikim projektom.
Majhne države si zaradi visokih stroškov ne morejo privoščiti vesoljskih potovanj ali gradnje velikih vesoljskih postaj. Zato predstavljajo priložnost zanje ravno mali sateliti, je dejal Aleš Mihelič z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Da vesolje ni tako daleč, so po njegovih besedah spoznali tudi slovenski politiki.

Če želimo v najboljši možni meri uporabiti informacije različnih satelitov, ki danes krožijo v Zemljini orbiti, je nujno potrebna njihova standardizacija, so danes poudarili predstavniki stroke. Uvedba enotnega sistema bi omogočila kombiniranje podatkov, zbranih na velikih in malih satelitih, kar bi v primeru naravnih nesreč zagotovilo boljšo in hitrejšo pomoč. Potrebe po povezovanju malih in velikih satelitov so po mnenju Rodiča velike, poenotenje pa se danes dogaja že s samim razvojem tehnologij satelitov.