Na državni ravni pa … Kot ugotavljata BBC in Reuter je sicer res, da Slovence jezijo napovedani ali že sprejeti varčevalni ukrepi, s katerimi se država izogiba situaciji, ko bi morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč, a pravi vir jeze ljudi sta skorumpirana politika in slabo sodstvo.
Zgodbe se kar ponavljajo, epilogov ni
V Sloveniji namreč ni dobro biti kurji tat, ker se ti potem obeta zapor, doleti te lahko tudi visoka globa. Povsem drugače pa je, če si velika riba. Med primeri, ki jih navajajo tudi v tujini, je sojenje v primeru Balkanski bojevnik, kjer je sodstvo kljub dokazom celo iz tujine domnevnega narkokralja preprosto oprostilo. Ker so bili dokazi narobe pridobljeni.
Potem imamo premierja, ki se mu že od leta 1991 očitajo takšne in drugačne orožarske afere, zaradi primera Patria obiskuje sodno dvorano.
Nekdanji notranji minister je postal velik gospodarstvenik, višek "uspeha" je bil bankrot Istrabenza. A za to mu ni bilo treba nikoli odgovarjati.
Nekdanji premier Anton Rop je danes podpredsednik Evropske investicijske banke, po nekaterih ocenah naj bi bil tudi eden najbogatejših Slovencev, piše eden od nemških portalov, čeprav nihče ne ve natančno, kako naj bi obogatel.
Imamo pa tudi šefa opozicije, ki ga prav tako bremenijo sumi korupcije, in mariborskega župana, ki ga je po dvanajstih ovadbah odnesla šele jeza ulice.
Vzorec, ki se riše, je torej po mnenju novinarja švicarskega Neue Zürcher Zeitung poskrbel, da je Slovenija iz zgledne učenke Evrope mutirala v "problematičnega mulca", v evropski prestolnici kulture Mariboru pa te dni ni ne duha ne sluha o kulturi, je pa veliko nezadovoljstva s celotno slovensko politiko.
Ne novi politični red, ampak spoštovanje starega
A namesto da bi mirila, je politika vključila obrambne mehanizme, ocenjuje avtor besedila. Janšev SDS je namreč postregel s predlogi ustavnih in drugih sprememb. A te prvič ne bodo vodile v novo soglasje, ker jih opozicija in celo nekaj koalicijskih partneric delno ali v celoti zavrača, drugič pa protestniki nočejo novega reda, ampak da se upošteva tisto, kar v zakonih že piše in seveda – za vse v enaki meri, pa dodaja avstrijski Der Standard.
Prav to je na primer odpovedalo tudi v Mariboru, kjer sistem ni bil sposoben zmleti kazenskih ovadb zoper Kanglerja, enako je v primeru večine akterjev preostalih slovenskih neslavnih afer, to pa kopiči jezo. Do takšne mere, da je bil v deželi, ki jo avtor opiše kot miroljubno, na delu celo vodni top.
Levi ali desni, vsi uporabljajo iste prakse, ni čudno, da jih ne ločijo več med seboj
Razlogov za proteste tako v Sloveniji ne manjka, če temu dodamo še prazno blagajno, zadolžene banke, nikoli končano tranzicijo in politiko, nesposobno dogovora, jih je več kot dovolj. Vendar protestniki po mnenju tujih novinarjev do zdaj še niso jasno izrazili svojih pričakovanj. Razen splošne zahteve po odstopu vseh "gotovih".
Spremembe tudi sicer niso nekaj, kar bi bilo Slovencem ljubo, ugotavljajo. Naš sistem leta ostaja nespremenjen, o reformah se govori, sprejmemo jih ne. Sistem je tako po sami sreči deloval, dokler kriza pač ni odnesla denarja za vse realne potrebe in globoke žepe.
Prav tako sprememb ne prenese politika, zaključujejo v švicarskem Neue Zürcher Zeitung. Niti kriza ni dovolj za spremembo načina delovanja, tako imamo opozicijo, ki danes kopira prakse, ki jih je v preteklosti uporabljala stranka Janeza Janše, ko je bila sama v vlogi opozicije. Če torej demonstranti niti ne razlikujejo več med levimi in desnimi, imajo zato očitno dobre razloge, saj velikih razlik preprosto ni, še pišejo.
Kakšna je realna moč Boruta Pahorja?
Če politika očitno ni sposobna in protestniki nimajo jasnih rešitev, pravzaprav ni jasno, kdo naj bi v Sloveniji rešil težave. Kot piše avstrijski Wirtschaftsblatt, sicer drži, da smo v Sloveniji na predsedniških volitvah izvolili povezovalnega Boruta Pahorja, a biti mediator v slovenski politiki je izrazito težka naloga. Poleg tega je njegov strankarski šef Igor Lukšič le dan po predsedniških volitvah že pozival na parlamentarne volitve.
Le peščica Hrvatov pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu
Komentator hrvaškega Novega lista ocenjuje, da je za Slovenijo nevarno, ker pravzaprav ni več nobene avtoritete, ki bi jo ljudje spoštovali. Zato se sprašujejo, kaj bi nam ostalo, če bi na primer uspel podvig pregona vseh "gotovih" z njihovih položajev.
Hrvaške medije skrbi tudi, ali bo Sloveniji v napetih razmerah in ob morebitnih predčasnih volitvah uspelo ratificirati hrvaško pristopno pogodbo z Evropsko unijo, hrvaško gibanje Occupy Croatia pa se je odločilo, da bo na svoj način podprlo slovenske protestnike. Popoldne se je približno deset oseb zbralo pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu. Mirno so izrazili solidarnost in podporo zahtevam slovenskih protestnikov "v boju proti politično-tajkunski eliti". Nosili so geslo "Naprej Slovenci, Hrvaška je z vami" ter zapeli partizansko pesem "Naša domovina je svobodna".
Izrazili so tudi rahlo razočaranje, ker se v podporo protestom v Sloveniji ni zbralo več ljudi, sicer pa pričakujejo, da se bodo tudi na Hrvaškem kmalu začeli podobni protesti, kot so v Sloveniji. Napovedali so še, da se bodo priključili kakšnemu izmed prihodnjih slovenskih protestov.
KOMENTARJI (245)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.