Slovenija prvič obsojena kršenja pravnega reda EU

Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu je presodilo, da Slovenija s tem, ko ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev nacionalne zakonodaje z direktivo iz leta 2004 o okoljski odgovornosti v povezavi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ni izpolnila svojih obveznosti iz te direktive in je torej kršila pravni red EU. Sankcij sodišče ni določilo, saj jih komisija ni zahtevala. Nadaljnji postopek pred sodiščem je odvisen od komisije in od tega, ali bo Slovenija v celoti izpolnila, kar od nje zahtevajo v Bruslju.

Iz komisije so po objavi sodbe sporočili, da mora Slovenija sedaj čim prej upoštevati sodbo Sodišča Evropskih skupnosti. Če tega ne bo storila, lahko komisija sproži drugo fazo postopka, v kateri od sodišča zahteva kazen za Slovenijo; a te druge faze so redke, so pojasnili.

Komisija: Gre za eno od pomembnejših direktiv na tem področju

Omenjena direktiva vzpostavlja pravni okvir za okoljsko odgovornost po načelu onesnaževalec plača. Fizične in pravne osebe, ki izvajajo ali nadzirajo dejavnosti, naštete v direktivi, so odgovorne za škodo, ki jo s temi dejavnostmi povzročijo okolju. Gre za okoljsko škodo, povzročeno zaščitenim vrstam in naravnim habitatom, vodam ali tlom.
Direktiva je po navedbah komisije eden od najpomembnejših novih aktov okoljske zakonodaje EU v zadnjih letih, zato se je komisija odločila, da bo zaradi nespoštovanja teh pravil vložila tožbo kar proti devetim državam – poleg Slovenije še proti Avstriji, Belgiji (za bruseljsko regijo), Grčiji, Finski, Franciji, Irski, Luksemburgu in Veliki Britaniji.

Slovenska vlada je oktobra lani v odgovoru na tožbo pozvala, naj Sodišče Evropskih skupnosti pri odločanju v zadevi upošteva, da je država že sprejela zakon, ki v pretežnem delu zagotavlja izpolnitev zahtevane direktive, in da so vsi podzakonski predpisi, ki bodo na podlagi navedenega zakona še sprejeti, že v fazi priprave.

Največ tožb komisije je bilo proti Grčiji

Tožbo na Sodišču Evropske skupnosti proti državi članici večinoma vloži Evropska komisija, ki ima vlogo varuhinje pogodb EU, lahko pa to storijo tudi države članice druga proti drugi, a tudi ta postopek poteka pod okriljem komisije. Leta 2007 je bilo na sodišču vloženih 212 tožb, od tega največ proti Grčiji (26), med novinkami pa največ proti Poljski (sedem).
Tudi proti Sloveniji je bila leta 2007 vložena prva tožba zaradi kršitve pravnega reda EU, in sicer v povezavi z interoperabilnostjo železniškega omrežja, vendar jo je komisija pozneje umaknila, ker je Slovenija vmes svojo zakonodajo uskladila z evropsko. Drugo omenjeno tožbo zaradi okoljske odgovornosti pa je komisija vložila septembra lani.

Tožba sicer še ne pomeni vselej tudi obsodbe države članice, vendar sodna statistika kaže, da je komisija večinoma uspešna tožeča stranka. Kot kažejo podatki v letnem poročilu sodišča, je leta 2007 komisiji uspelo doseči obsodbo države članice v 89 odstotkih vseh sodb – med 143 sodbami je bilo namreč 127 obsodb in 16 zavrnitev.

MOP: Problem bomo uredili do aprila

Sekretar na ministrstvu za okolje Zoran Kus je v odzivu na sodbo povedal, da prejšnja vlada tega področja ni uredila. Zakaj ne, pa je težko špekulirati, saj gre za tehnično lahko opravilo, je dejal. Večina zahtev je bila že izpolnjenih, gre le za dve prilogi, je še pojasnil Kus. Kot je dejal, bodo do aprila ti dve prilogi vnesli v zakon.

Predsednik vlade Borut Pahor pa je povedal, da se kaj takega ne sme več zgoditi, da mora Slovenija opraviti svojo domačo nalogo. Ministrstvom pa je dal nalogo, da preverijo stanja na svojih ministrstvih in po potrebi področja uredijo.