Slovenija glasovala proti terminalu

Slovenija se je na sestanku posebnega telesa regionalnih skupin o seznamu prednostnih energetskih projektov v Bruslju izrekla proti, je na novinarski konferenci dejal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Slovenija je bila proti, ker kopenski plinski terminal v severnem Jadranu oz. projekt Žavlje ni bil odstranjen s seznama.

Kot je v Ljubljani danes poudaril minister, je bila Slovenija v teh dneh pod hudim pritiskom glede projekta Žavlje, tako s strani Bruslja kot tudi Italije. "Vendar je bilo naše stališče, kot tudi naši pogoji, jasno," je dejal. Vlada je namreč danes sklenila, da bo Slovenija nasprotovala prednostnemu seznamu, dokler bo na njem tudi terminal Žavlje.

Po predstavitvi slovenskega mnenja pa so se, kot je dejal Omerzel, začeli pritiski na Slovenijo. "Vendar smo se odločili, da bomo vztrajali pri svojem, saj je projekt okoljsko sporen," je dejal. Pogajanja o podpori seznamu so sicer potekala do samega začetka zasedanja, vendar pa projekt kljub temu ni bil umaknjen s seznama.

Omerzel je pojasnil, da je imel omenjeni projekt na začetku sicer ime plinski terminal Žavlje, pozneje pa je bil v fazi pogajanj preimenovan v plinski terminal v Severnem Jadranu. A po njegovih besedah gre za isti projekt. "Za tem imenom še vedno stoji isti investitor, lokacija je ista," je dejal. Poudaril je, da bi bilo za Slovenijo sprejemljivo le, če bi se projekt premaknil globlje v Italijo oz. bliže Benetkam.

Po njegovem mnenju je Slovenija danes jasno pokazala, da se bo borila za svoje interese. Slovenija se bo, kot je poudaril, do konca borila, da se omenjeni projekt umakne s seznama. "Menimo, da je prav, da smo zavzeli tako trdno stališče, saj smo se vsa leta trudili, da bi sedli za mizo z Italijani in skušali poiskati rešitev. Vendar pa se je Italija v celotnem procesu obnašala zelo ignorantsko," je dejal. Minister zato pričakuje, da bodo zadnji dogodki italijansko stran prisilili v pogajanje o projektu.

Preostale države so sicer danes potrdile seznam prednostnih energetskih projektov, vendar je bilo ob tem "kar nekaj držav, ki so imele pripombe, med njimi tudi Avstrija," je dogajanje v Bruslju opisal Omerzel. Tudi Avstrija naj bi končno podporo pogojevala z umikom spornega projekta s seznama.

Na vprašanje, ali bi Italija lahko zaradi današnje slovenske poteze v prihodnje problematizirala slovenske projekte, je Omerzel dejal, da se mu ne zdi mogoče, da bi si njihova diplomacija to lahko privoščila. "Ne verjamem, da bi skušali brez argumentov nasprotovati našim projektom," je dejal.

Izpostavil je, da se je tudi Evropska komisija začela zavedati problematike tega projekta. Predstavniki komisije naj bi tako po njegovih besedah menili, da projekt, če je res okoljsko sporen, ne more biti na prednostnem seznamu. Taki projekti namreč tudi ne morejo dobiti evropskih sredstev.

Plinski terminal v Žavljah pred slovensko obalo ima po navedbah slovenske vlade namreč mnoge neposredne negativne okoljske, družbeno-ekonomske, prometne in varnostne vplive. Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive na zdravje in morsko okolje živega srebra iz sedimenta.

Evropska komisija je sicer želela, da seznam podprejo vse članice, Slovenija in Italija pa naj bi se nato do 20. septembra dogovorili o spornem projektu. Vsi projekti na seznamu pa bodo morali izpolnjevati vsa okoljska in druga merila EU, so še v torek poudarili v Bruslju.

Bruselj želi, da Slovenija in Italija do jeseni najdeta rešitev glede terminala

"Komisija jemlje na znanje mnenje Slovenije in ga bo upoštevala pri sprejemanju končnega seznama projektov v skupnem interesu v oktobru," je po koncu sestanka povedal tiskovni predstavnik komisije Joe Hennon. "Komisija je zavezana k nadaljnjemu dejavnemu sodelovanju v pogovorih Slovenije in Italije s ciljem rešitve do sprejetja evropskega seznama" v jeseni, je še poudaril Hennon, ki nadomešča tiskovno predstavnico komisarja za energijo Güntherja Oettingerja, Marlene Holzner.

Drugih uradnih informacij od komisije ni bilo mogoče izvedeti, so pa viri v Bruslju izpostavili, da sta danes tako Slovenija kot Italija izrazili zavezanost k iskanju dogovora o spornem projektu. To je po njihovem mnenju razlog za optimizem, da se bo neka rešitev našla.

Če pa rešitve do oktobra, ko bo komisija potrdila končni seznam, ne bo, se bo moral komisar Oettinger odločiti, ali projekt umakne s seznama ali ne. Takšna dilema za evropskega komisarja nikoli ni prijetna, saj bi se moral s tem posredno opredeliti za eno ali drugo državo.

V Bruslju je bilo sicer danes neuradno slišati tudi opozorila Sloveniji, da je žogica zdaj na njeni strani igrišča in da bi bilo dobro, da bi dala pobudo za čimprejšnje srečanje z Italijo, s čimer bi jasno izrazila pripravljenost na pogovore in si ne bi zaprla vrat za resen dialog s sosedo.

Na kocki je namreč po navedbah virov veliko. Opozarjajo, da je verjetnost, da Žavlje postanejo realnost, dejansko še večja, če projekta v severnem Jadranu ni na evropskem seznamu. Opozarjajo pa tudi na morebitne negativne posledice za pogovore o razvoju Luke Koper.

Prav tako bruseljski viri svarijo pred neutemeljenimi izjavami, da bi Slovenija dobila pravni spor z Italijo glede plinskega terminala, ter pred podleganjem pritiskom populističnega dela javnosti in stroke.

Na današnjem sestanku se je sicer po navedbah virov na temo terminala v severnem Jadranu prvič doslej oglasila tudi Avstrija, ki je opozorila, da ne sme biti ogrožen promet v Tržaškem zalivu, ni pa izrecno podprla prizadevanj Slovenije.

Gre za seznam 130 prednostnih energetskih projektov, ki se bodo lahko v obdobju 2014–2020 potegovali za del od petih milijard evrov evropskega denarja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, in to po pospešenem in lažjem postopku.