Zunanji minister Samuel Žbogar je ob obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) avstrijskemu zunanjemu ministru Michaelu Spindeleggerju poslal pismo. V pismu Žbogar izraža pričakovanje slovenske vlade po doslednem izvajanju mednarodnopravnih obveznosti Avstrije do slovenske manjšine.
Pri tem se minister Žbogar sklicuje na 7. člen ADP in druge mednarodne pravne instrumente o varstvu narodnih manjšin. Slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, ki je pismo izročil Spindeleggerju, je kopije pisma posredoval tudi veleposlanikom Francije, Velike Britanije, ZDA in Rusije, ki so poleg Avstrije podpisnice ADP.

"Slovenija želi poudariti, da vprašanje človekovih pravic in pravic manjšin ni zgolj notranja zadeva posamezne države, ampak je hkrati tudi skrb mednarodne skupnosti, ki je v ta namen oblikovala številne mednarodne mehanizme, vključno z ustreznimi postopki za njihovo izpolnjevanje," je med drugim v pismu zapisal Žbogar in ponovno izrazil pričakovanje, da se bo še letos rešilo odprto vprašanje manjšine med državama.
Slovenija je naslednica ADP
Zunanje ministrstvo je medtem ob 55. obletnici ADP v sporočilu za javnost poudarilo, da je Slovenija država naslednica po nekdanji Jugoslaviji in se zaradi svojega pravnega interesa ter politične upravičenosti šteje za naslednico v pogodbi.
Za Slovenijo je Avstrija prijateljska soseda, s katero živimo v zglednih in dobrih odnosih, kot tudi ena prvih držav, ki so priznale neodvisnost in suverenost Slovenije. Ob letošnji obletnici ADP se zato Slovenija pridružuje čestitkam ob jubileju.
Obenem pa ob tej priložnosti tudi izraža pričakovanje, da se bo v Avstriji, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, izoblikovala ustrezna politična pripravljenost in primerno ozračje za dosledno in celovito izpolnjevanje njenih mednarodnopravnih obveznosti, ki izhajajo iz 7. člena ADP, tako glede neposredne zaščite manjšine kot tudi drugih vprašanj, ki se v ADP nanašajo na manjšino in s tem na slovenske nacionalne interese.
Slovenska manjšina žrtev nabiranja političnih točk?

Sem sodi tudi vprašanje postavitve dvojezičnih krajevnih napisov, ki kljub obstoju pravne podlage ter številnim odločbam avstrijskega ustavnega sodišča v prid manjšini še vedno ostaja nerešeno. Skupno članstvo v Evropski uniji je odnose med Slovenijo in Avstrijo še okrepilo, z vstopom v schengensko območje pa so se tudi odprle meje med državama.
Zato je še toliko bolj pomembno, da se skozi dokončno uresničitev mednarodnopravnih obveznosti in zagotovitev primernega političnega ozračja avtohtoni slovenski manjšini omogoči, da kot polnopravni sestavni del avstrijske družbe postane še pomembnejši dejavnik sožitja med narodoma in državama. ADP je temelj teh odnosov ter njihove nadaljnje in vsestranske krepitve, še poudarjajo na MZZ.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš pa je v današnjem sporočilu za javnost poudaril, da je manjšina na Koroškem "danes zgolj žrtev cenenega pridobivanja političnih točk". V uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so v zadnjih dneh že večkrat izrazili zaskrbljenost, da se pretekli dogodki v zvezi z bombnimi atentati na Koroškem v 70. letih prejšnjega stoletja izrabljajo za dnevnopolitične teme tako v Sloveniji kot v Avstriji. Po besedah ministra Žekša ta dejanja pomenijo odvračanje pozornosti od bistvenih nerešenih vprašanj položaja slovenske manjšine v Avstriji.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.