Po včerajšnjih neuspešnih pogajanjih Slovenije in Hrvaške v Bruslju današnji Jutarnji.hr povzema besede neimenovanega diplomata EU, da je Slovenija vsej EU naredila veliko škodo. Države članice naj bi po njegovih besedah podpirale predlog komisarja za širitev Ollija Rehna, saj je ta tudi edini. Po mnenju mnogih naj bi bil Rehnov predlog "precej blizu temu, kar hoče Hrvaška“, saj bi bila arbitraža zasnovana na mednarodnem pravu, ob tem pa bi vključevala tudi načelo pravičnosti, ki ga zahteva Slovenija.
Bruselj naj bi sicer že zmanjšal svoja pričakovanja glede rešitve spora, vse države članice EU pa naj menile, da je Slovenija z blokado poglavij v pogajanjih s Hrvaško, za katera je Evropska komisija že presodila, da so izpolnjeni vsi pogoji, prekršila pravila obnašanja, še piše Jutarnji.hr. Po njihovih informacijah naj bi bila Slovenija v blokadi teh poglavij osamljena, blokade pa naj ne bi podpiral nihče.
Za Hrvaško leto izgubljeno?
Kljub temu pa spletni časnik poudarja, da Bruselj iztirja tudi vedenje Hrvaške. Mnogim diplomatom se namreč zdi, da oblasti v naši južni sosedi taktizirajo zaradi lokalnih volitev. Za Hrvaško je sicer leto 2009, kar se tiče zaključevanja pogovorov, že izgubljeno, Jutarnji.hr povzema sogovornike iz Bruslja.
Po neuradnih informacijah naj bi se danes ali jutri Rehn sestal s hrvaškim ministrom za zunanje zadeve Gordanom Jandrokovićem, saj manjka samo še njegov odgovor. Slovenija je predlog načeloma že sprejela. V sredo naj bi sledil sestanek, ki bi se ga udeležila predsedujoča trojica EU – Češka kot predsedujoča, Francija kot nekdanja predsedujoča in Švedska kot naslednja –, Slovenija, Hrvaška in komisar Rehn.
Za zdaj brez uspeha
Včerajšnja pogajanja sicer niso obrodila sadov. Po trilaterali v Bruslju s hrvaškim kolegom Jandrokovićem in komisarjem Rehnom je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar sporočil, da je hrvaška stran zavrnila zadnji Rehnov predlog za način reševanja vprašanja meje in tudi izstopila iz procesa, ki ga je vodil Rehn ob podpori tria EU.
Jandroković je navedbe o izstopu iz procesa odločno zavrnil: "Nasprotno, Hrvaška je doslej edina stran, ki je sprejela Rehnov predlog 'vzemi ali pusti'," je povedal. "Še več, Hrvaška je predstavila tudi dve novi alternativni morebitni rešitvi, ki naj bi pomagali najti pot iz tega zastoja," je še dodal.
Jandroković že v diplomatski akciji
Jandroković je sicer danes v Zagrebu vodje tujih diplomatskih predstavništev na Hrvaškem že seznanil z vsebino četrtkovih pogovorov o rešitvi spora s Slovenijo, ki so potekali v Bruslju, ter s prizadevanji Hrvaške za čimprejšnjo rešitev slovensko-hrvaškega spora, so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva.
Jandroković je ob tem zavrnil slovenske trditve, da je Hrvaška izstopila iz nadaljnjih pogovorov o reševanju vprašanja meje, ter spomnil, da je Zagreb sprejel Rehnov predlog, Slovenija pa ga je zavrnila. Diplomate je seznanil tudi z najnovejšimi predlogi hrvaškega premierja Iva Sanaderja za rešitev spora.
Sanader je v četrtek predlagal, da bi vladi in parlamenta obeh držav sprejela skupno izjavo, da noben dokument, sprejet po osamosvojitvi, ne prejudicira meddržavne meje. Predlagal je tudi, da bi pravni službi Evropske komisije in Sveta EU zaprosili za mnenje o tem, ali je sploh pravno mogoče, da bi Hrvaška z dokumenti v pogajanjih z EU prejudicirala mejo s Slovenijo.
Blokada najmanj do jeseni?
Predsednica hrvaškega Nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj Vesna Pusić ocenjuje, da hrvaška pristopna pogajanja ne bodo deblokirana pred jesenjo, zato predlaga iskanje nove rešitve izven predlogov Ollija Rehna. Kot še predlaga, bi lahko iz pogajanj izločili vse spremljajoče dokumente, ki naj bi prejudicirali mejo med Slovenijo in Hrvaško.
''Z ozirom na razmere v EU, kjer so sedaj vse moči usmerjene v volitve predsednika parlamenta in Evropske komisije se zdi, da bo morala deblokada nekaj časa počakati. Prav zato moramo iskati rešitev, ki bo omogočila deblokado še preden se dogovorimo o načinu reševanja vprašanja meje,'' po poročanju Jutarnjeg lista pravi Pusićeva.
KOMENTARJI (577)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.