Po zaslišanju obeh strani je visoki predstavnik RS za vprašanja nasledstva Rudolf Gabrovec povedal, da je Slovenska stran zelo solidno predstavila svoje argumente.
Po Gabrovčevih besedah je iz vprašanj sodnikov izhajalo, da je eno od ključnih vprašanj, kam je šel denar in kdo je imel koristi od njega. Kot je pojasnil, je imela slovenska stran na to temo zelo kakovostne argumente v dokazovanju, da denar nikakor ni šel v Slovenijo. Zelo pomembno je bilo tudi vprašanje, ali so tožniki pred vložitvijo tožbe na sodišču v Strasbourgu že izčrpali ostale pravne možnosti. V skladu s statutom sodišča se lahko namreč posameznik na Evropsko sodišče za človekove pravice obrne le v tem primeru.
Senat sedmih sodnikov vodi nemški sodnik Georg Ress, v senatu pa je tudi slovenski sodnik Boštjan M. Zupančič. Po zaslišanju bodo sodniki začeli odločanje, ki bo potekalo za zaprtimi vrati. Sodišče je napovedalo, da bo odločitev o svoji pristojnosti sprejelo v najkrajšem možnem času, ni pa natančno pojasnilo, kdaj.
Slovenijo v Strasbourgu zastopa močna delegacija, v kateri so poleg Gabrovca še viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik in državni pravobranilec Lucijan Bembič. Slovenijo v tej pravdi sicer zastopa newyorška odvetniška pisarna Cleary, Gottlieb, Steen & Hamilton.
Primer 'Kovačič in ostali proti Sloveniji' ima že dolgo brado, saj je bila tožba proti Sloveniji vložena pred štirimi leti, maja 2001 pa je sodišče udeležbo v postopku dovolilo tudi hrvaški vladi. Kot je zapisano na spletni strani Evropskega sodišča za človekove pravice, naj bi celoten znesek starih deviznih hranilnih vlog pri zagrebški podružnici nekdanje Ljubljanske banke znašal okoli 150 milijonov evrov, vseh prizadetih varčevalcev pa naj bi bilo kakih 130.000.
Hrvaški varčevalci v tožbi trdijo, da so jim s tem, ko ne morejo do svojih prihrankov, kršene njihove temeljne človekove pravice do lastništva in uživanja svojega premoženja, o čemer govori 1. člen 1. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Poleg tega menijo, da so žrtev diskriminacije na podlagi nacionalnosti (o tem govori 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah), saj so, kot opozarjajo, slovenski varčevalci v omenjeni banki lahko dvignili svoje prihranke.
