Francija prevzela predsedovanje svetu EU: 'To bo čas napredka'

Sodržavljane so z novoletnimi poslanicami na predvečer novega leta med drugim nagovorili francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Boris Johnson in italijanski predsednik Sergio Mattarella. Za slednjega je bila to zadnja tovrstna poslanica, saj bo Italija letos dobila novega predsednika. Macrona medtem čez štiri mesece čakajo volitve.

Macronov 13-minutni nagovor, posnet na vrtu Elizejske palače, sta pričakovano zaznamovala predvsem dva poudarka: nadaljevanje boja s pandemijo covida-19 in pa predsedovanje Francije Svetu EU v prvi polovici leta 2022.

Kot je izpostavil, mora biti novo leto "točka preobrata" za Evropsko unijo. 44-letni proevropski politik je izpostavil vlogo unije pri zagotavljanju cepiv in financiranju nacionalnih načrtov za okrevanje po pandemiji.

"Naša celina je bila v zadnjih letih tarča ostrih kritik. Pravijo, da je razdeljena, da ni sposobna skupnih projektov, da postaja zgodovinsko nepomembna," je spomnil, a nadaljeval, da je prav covidna kriza "pokazala, da je lahko naša Evropa ne le koristna, ampak tudi vir upanja".

Francozom je zagotovil, da bo naredil vse, da bo obdobje francoskega predsedovanja unije, ki pride zgolj vsakih 13 let, "čas napredka". Največji francoski spomeniki in znamenitosti, kot sta Eifflov stolp in Elizejska palača, so bili v čast predsedovanja na silvestrovo obarvani v modro z rumenimi zvezdami EU.

Glede pandemije, v kateri v Franciji beležijo rekordne dnevne poraste okužb, ki jih je po več kot 200.000, je Macron priznal, da prihaja nekaj težkih tednov. A je vendarle bolj optimistično dodal, da bo leto 2022 "morda tisto leto, ko bomo pandemijo le pustili za seboj". Po zaslugi visoke precepljenosti v Franciji po njegovih besedah lahko premagajo sedanji peti val.

Spomnil je še na prihajajoče predsedniške volitve aprila, na katerih sicer sam velja za glavnega favorita, nagovor pa končal s pozivom, da morajo ostati "enotni, dobri drug z drugim in skupaj" ter še naprej "spoštovati medsebojne razlike".

Britanski premier se je medtem na zadnji večer leta znova veselil izstopa iz EU, ki ga je označil kot uspeh za državo in svojo vlado, obenem pa obljubil, da bo v prihodnjem letu za to, da Britancem zagotovi koristi brexita, "šel še dlje in hitreje".

Navedel je, kaj vse je vladi uspelo narediti v skoraj dveh letih od izstopa iz EU in v letu dni od izstopa iz enotnega trga in carinske unije – od uvedbe novega migracijskega sistema, ki je naredil konec neomejenemu priseljevanju, do sklenitve ambicioznih trgovinskih pogodb z več državami ter najhitrejše kampanje množičnega cepljenja proti covidu-19 v Evropi.

"Odpravljamo predpise in birokracijo EU ter v svoja pravila znova vnašamo zdravo pamet," je ocenil Johnson. Kot je nadaljeval, pa delo še nikakor ni končano, zato bo vlada v letu 2022 delala še več in še hitreje, da izpolni obljube glede brexita in izkoristi "ogromen potencial, ki ga prinašajo naše nove svoboščine".

Mattarella se je v svojem tradicionalnem nagovoru na silvestrovo posebej zahvalil zdravstvenim delavcem in sodržavljane pozval, naj se veselijo leta 2022 in vanj zrejo z upanjem in zaupanjem. Tudi v Italiji se sicer, podobno kot v Franciji, soočajo z rekordnim porastom okužb, ki je predvsem posledica hitrega širjenja koronavirusne različice omikron. Ljudi je tudi znova pozval, naj se cepijo proti covidu-19.

Obenem je po poročanju dpa dodal, da je sicer vse svoje tradicionalne nagovore ob koncu leta doživljal zelo zavzeto in čustveno, a da so ta občutja tokrat še posebej močna, saj se bo njegova predsedniška vloga kmalu iztekla. Mandat se 80-letnemu Mattarelli namreč izteče z začetkom februarja in kot je že napovedal, se za novega ne bo potegoval.

"Bilo je sedem težkih, kompleksnih in čustvenih let: Spominjam se najsrečnejših trenutkov, a tudi najbolj dramatičnih dni, ob katerih se je zdelo, da prevladujejo težave in trpljenje," je še dejal.

Francija 'štafeto' predsedovanja svetu EU prevzela od Slovenije

Francosko predsedovanje se začenja v kompleksnih domačih razmerah, saj bodo Francozi aprila volili predsednika. Mednarodne odnose pa zaznamuje tudi zaostren geopolitični kontekst zaradi kopičenja ruskih sil ob meji z Ukrajino.

V Parizu poudarjajo, da bo predsedovanje kljub volitvam trajalo šest mesecev, in zavračajo kakršne koli očitke, da bodo volitve omejevalni dejavnik.

Vsako predsedstvo ima nekaj svojih priljubljenih tem, za Slovenijo je bil to Zahodni Balkan. Za Francijo pa so to odnosi z Afriko in prizadevanja za zagotovitev strateško avtonomne unije.

Pomembna tema bodo tudi v prihodnjih šestih mesecih migracije, potem ko med slovenskim predsedovanjem ni bilo preboja v prizadevanjih za dogovor o novem migracijskem paktu. Med francoskim predsedovanjem bodo članice poskušale doseči tudi dogovor o prenovi schengenskega prostora.

Potem ko so članice med slovenskim predsedovanjem sprejele sklepe o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen, bodo proces sedaj nadaljevali Francozi, ki izpostavljajo, da morata procesa hrvaškega pridruževanja in reforme schengna teči vzporedno.

Med predsedovanjem Slovenije prav tako ni bilo preboja glede vprašanja začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Francozi zatrjujejo, da bodo poskušali najti rešitev za to blokado, ki je slaba za celotno regijo.

Eden ključnih dosjejev bo zajeten okoljski sveženj Pripravljeni na 55, ki obsega nabor ukrepov za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030. Med francoskim predsedovanjem se bodo pogajanja zares začela. Uresničevanje zelenih in digitalnih ambicij bo na sploh ena ključnih tem tudi med francoskim predsedovanjem.

Tako je Slovenija zaključila svoje drugo polletno predsedovanje Svetu EU. Premier Janez Janša je v petek predsedovanje označil za uspešno in ocenil, da so bili doseženi številni vsebinsko pomembni premiki.

Zunanji minister Anže Logar je med dosežki izpostavil soglasje med državami članicami na področjih odpornosti unije za prihajajoče krize, vključno z zdravstvenimi in kibernetskimi grožnjami, in digitalne preobrazbe.

Odzivi mednarodne javnosti jasno kažejo na to, da je slovensko predsedovanje izboljšalo ugled, mesto, pa tudi domet slovenske diplomacije v svetu, je povedal na nedavni novinarski konferenci.

Za opravljeno delo v zadnjega pol leta se je Sloveniji zahvalila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Thank you, najlepša hvala, to the Slovenian Presidency @EU2021SI," je zapisala na Twitterju. Kot je dodala, je bilo narejenega veliko, da bi našo evropsko agendo premaknili naprej, od usklajevanj o covidu-19 do pomembnih pobud za trajnostni in digitalni prehod.