Ves čas so jo pozitivno razvijali in dosegali nadpovprečno gospodarsko rast. Pogoste so ocene, da je prav Slovenija najbolje izvedla prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo in pri tem najbolje ohranila socialna ravnotežja, je na osrednji državni proslavi na Trgu republike poudaril Drnovšek.
Predsednik je spomnil, da so Slovenci pred 14 leti razglasili svojo državo in s tem izpolnili stoletni sen slovenskih domoljubov. Izkoristili so zgodovinsko priložnost in v času, ko se je prvič po drugi svetovni vojni spreminjala politična podoba Evrope, znali zbrati dovolj razsodnosti in poguma za prave odločitve. Slovenski narod si je znal izboriti svoje mesto na svetovnem zemljevidu držav, kar ni uspelo nekaterim večjim in gospodarsko uspešnim narodom in regijam. Zato je prav, da se zavedamo, da naša državnost ni bila samoumevna in nam ni kar avtomatično pripadala, je poudaril Drnovšek.
V nadaljevanju svojega govora je spregovoril tudi o evropski ustavni pogodbi in o vlogi Slovenije pri njenem oblikovanju. "Čeprav danes evropski državljani živijo bolje kot kdaj koli, jih tarejo številne bojazni in očitno želijo boljša zagotovila za prihodnost, kot jih lahko ponudijo evropski politiki. Ker že šest desetletij ni bilo vojne, so morda evropski mir začeli jemati kot nekaj samoumevnega. A v resnici ga zagotavljajo le vrednote, na katerih temelji evropsko povezovanje, te pa so zapisane v evropski ustavni pogodbi," meni Drnovšek.
Slavnostna seja v DZ
Pred osrednjo prireditvijo na Trgu republike je v Državnem zboru potekala slavnostna seja. Na slavnostni seji je navzoče predstavnike DZ, predstavnike Republike Slovenije in predstavnike tujih držav pozdravil predsednik parlamenta France Cukjati, slavnostni govor pa je imel podpredsednik DZ Marko Pavliha. Slavnostne seje se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša.
Pavliha: Slovenija država širokih obzorij
"Za nami je dobrih trideset, skoraj štirideset let slovenskega novodobnega prebujanja, vzniklega iz tisočletnega kaljenja, ki nas je nagradilo s samostojno domovino. Naša najboljša odločitev je bila, da zgradimo odprto državo širokih obzorij. Nismo sledili zgledu tistih, ki so se izolirali, da bi ohranili svojo nacionalno identiteto in ostali na obrobju. Vstopi v vse najpomembnejše svetovne in evropske povezave ter integracije so nas naredili še močnejše, še bolj zavedne. Uspešni smo in nikomur več nam ni treba dokazovati, da smo narod Iztokov in Ljubinic ter ne pastirjev in hlapcev," je v svečanem govoru na seji parlamenta poudaril Pavliha.
Slovenci so na svojo državo ponosni, in prav zato bi se morali "politiki bolj zavedati odgovornosti, ki nam je zaupana. V politiki lahko slišimo najhujše žalitve in natolcevanja, za katere se nihče ne čuti odgovornega. Ta vzorec se prenaša na celotno družbo in grobo erodira medčloveške odnose," je prepričan Pavliha.
Ob tem je spomnil, da demokracija niso le volitve in vladavina večine, temveč tudi sodelovanje vseh državljank in državljanov, in sicer ne glede na narodnost, spol, religijo, politično prepričanje ali katero drugo kategorijo. Nihče namreč nima pravice izključevati večjega ali manjšega števila ljudi ali skupin iz ljudstva, ki ima pravico izražati svojo voljo, meni Pavliha. "Če bomo dopuščali, da bodo danes žrtve le nekateri, bo njihova usoda prej ali slej doletela vse nas," je še dodal Pavliha.
Poslanica premierja Janeza Janše
V poslanici državljanom Slovenije je premier Janez Janša med drugim poudaril, "da je vsakokratni praznik slovenske državnosti prilika za razmislek o največjem dosežku našega naroda: neodvisni, mednarodno priznani in demokratični slovenski državi, Republiki Sloveniji. Poldrugo tisočletje smo živeli razdeljeni med različne države pod neslovenskimi vladarji. Sedaj smo gospodarji na svoji zemlji. Naslednje leto bo poteklo petnajst let, ko za svoje razmere ne moremo kriviti drugih, ampak je vse odvisno od nas in samo nas. Slovenska država ni nastala iz slovenske sebičnosti, ampak osnovnega cilja vsakega zrelega naroda, da sam odloča o sebi in svoji prihodnosti. Naš namen nikoli ni bil ustvarjati idejno homogene države. Naši cilji so bili svoboda, demokracija in vsestranski napredek vsakega posameznika in skupnosti. Enotni naj bi bili zgolj v temeljnih pogledih, ki zadevajo naš obstoj in smeri razvoja, sicer pa je bistvo svobode, da zagotavlja pravico do različnosti."
Tokratna prireditev je minila v znamenju plesa
Letošnja prireditev, za razliko od prejšnjih, poteka pod strogimi
varnostnimi ukrepi. "Povabili smo okrog 1800 gostov, vendar pričakujem,
da bodo prišli tudi državljani in državljanke ter da se bomo skupaj na
trgu veselili," pravi šefinja protokola Ksenija Benedetti.
Kulturni del prireditve na Trgu republike v režiji Iztoka Kovača je minil v znamenju plesa. V polurnem intenzivnem plesnem programu se je zvrstilo 14 najvidnejših slovenskih koreografov sodobnega plesa, ki so predstavili kratke odlomke iz svojih predstav. Poleg približno 50 nastopajočih plesalcev je skupina deskarjev izvedla tri kratke skupinske koreografije na klasično glasbo. Trg republike je njihov vadbeni in družabni prostor in prireditev je subkulturo s trga povezala z uveljavljenimi sodobnimi umetniškimi praksami.
V sklepnem delu so oder preplavili učenci treh letnikov gimnazije za sodobni ples in skupina breakdancerjev. Ob zadnjem taktu glasbe pa se je s strehe parlamenta sprožil pirotehnični 'spektakel'.
Odločitev za samostojno Slovenijo
25. junija 1991 je takratna slovenska skupščina uresničila plebiscitarno odločitev za samostojno državo. Sprejela je ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in deklaracijo o neodvisnosti, nova grb in zastava pa sta bila določena že dan prej. S tem se je formalno začela suverenost republike, ki so jo slovesno razglasili dan kasneje, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani, vendar se je že 27. junija začela desetdnevna vojna za Slovenijo. Jugoslovanska vojska je dokončno zapustila republiko 25. oktobra 1991.
V razpravah o možnem položaju Slovenije v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) so leta 1990 še omenjali konfederacijo, vendar je bil 6. decembra sprejet zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ta je bil izveden 23. decembra 1990, izid pa so razglasili 26. decembra 1990. Volilni upravičenci so se izrekli za samostojno in neodvisno državo. 26. december je postal državni praznik, dan samostojnosti.
