Slovenija praznuje dan državnosti, Pahor odprl predsedniško palačo za obiskovalce

Slovenija danes praznuje dan državnosti in 26. obletnico osamosvojitve. Vrhunec prazničnih prireditev je bil že v soboto zvečer. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je bila osrednja državna proslava z govorom predsednika republike Boruta Pahorja. Pred tem je bila slavnostna seja državnega zbora. Predsedniška palača bo danes odprta za obiskovalce.

Predsednik Pahor je v govoru na Kongresnem trgu ocenil, da je Slovenija absolutno sposobna urejati vse izzive v korist njenih nacionalnih interesov, skupnih evropskih ambicij in čezatlantskega zavezništva.

Zbrane na seji državnega zbora je nagovoril podpredsednik zbora in poslanec SD Matjaž Nemec, ki je opozoril, da enotnost naroda ne pomeni živeti brez razlik, temveč z razlikami, vendar ob zavedanju pomena skupnih vrednot.

Še pred sejo državnega zbora je Pahor v predsedniški palači priredil sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.

Pahorjev urad odprt za obiskovalce

V predsedniški palači so ob današnjem dnevu državnosti odprli vrata obiskovalcem. Sprejel in nagovoril jih je predsednik republike Borut Pahor skupaj s svojo partnerko Tanjo Pečar. Pri tem je vsem državljankam in državljanom izrekel praznične čestitke z najboljšimi željami. Po njegovih besedah praznik zaznamujemo "v luči zmernega optimizma".

Predsednik Pahor je obiskovalce povabil tudi v svojo predsedniško pisarno. Poudaril je, da velja ob dnevu državnosti in 26. obletnici slovenske osamosvojitve izpostaviti skupne vrednote, saj lahko na njih gradimo prihodnost. Dodal je, da je na osrednji državni praznik vendarle dopusten kanček optimizma več, tako na osebni in družinski ravni kot na ravni države.

Pahor je danes tudi položil venec k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo Pomnik 1991 na ljubljanskih Žalah. V predsedniški palači pa je snovalcem in ustvarjalcem oglaševalske akcije s sloganom Slovenija, moja dežela vročil odlikovanje red za zasluge Republike Slovenije za izjemen prispevek k razvoju slovenske tržne komunikacijske stroke ter vzpostavljanju sodobnega slovenskega nacionalnega značaja in samozavesti.

Že v soboto pa je v predsedniški palači tudi priredil sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.

Premier Cerar ob prazniku za postanek in pogled na prehojeno pot

Predsednik vlade Miro Cerar v poslanici ob današnjem dnevu državnosti državljankam in državljanom Slovenije čestita ob prazniku in ob tem poziva, da se ustavijo ter si vzamejo čas za pogled na vse lepe trenutke skupne prehojene poti.

"Živimo v času, ko pogosto tako hitimo, da si ne vzamemo dovolj časa za zares pomembne stvari. Naj bo danes vsaj malo drugače. Danes, ko praznujemo pomemben del naše zgodovine, ko obeležujemo šestindvajseto obletnico naše neodvisnosti, vas kot predsednik vlade te naše drage Slovenije pozivam, da se ustavite. Vzemite si čas in pomislite na vse lepe trenutke naše skupne prehojene poti. Trenutke, ko smo se veselili naših uspehov, naj bo to na področju gospodarstva, znanosti, kulture, športa ali na kateremkoli drugem področju. Ko smo bili prepoznani kot izjemni - kot takšni, kakršni tudi zares smo," je zapisal premier Cerar.

V poslanici je spomnil na vznesenost, ki je prežemala Slovenijo 25. junija 1991, "ko smo pogumno in ponosno celemu svetu razglasili svojo samostojnost in neodvisnost". Kot mlada država smo po njegovih besedah že takrat pokazali neverjeten potencial in nato tako hitro napredovali.

"Uspelo nam je zato, ker smo znali in zmogli biti povezani v najbolj ključnih trenutkih naše samostojne, skupne poti. Po njej zdaj odločno in optimistično stopamo naprej. Stopimo v prihodnost, ki jo bomo povezani, z roko v roki, gradili za vse nas. Drug ob drugemu, drug za drugega. Pojdimo mirno in stabilno naprej," je pozval Cerar.

Nekaterim samostojnost nikoli ni bila opcija, drugi so bili pripravljeni zanjo dati vse

Predsednik stranke SDS Janez Janša je v nagovoru na prireditvi ob državnem in občinskem prazniku v Grosupljem povedal, da so bile med odločitvijo za samostojno Slovenijo in dejanji velike razlike. Nekaterim samostojnost nikoli ni bila opcija, drugi so bili pripravljeni za samostojnost dati vse, med njimi tudi takratni politik Jože Pučnik, je dejal.

Državni praznik, ko obhajamo rojstni dan slovenske države, je tudi priložnost, ko se sprašujemo, kaj bi bilo z nami in ali bi Slovenci sploh obstajali, če ne bi bilo brižinskih spomenikov, če ne bi bilo Trubarja, ko se sprašujemo, kje bi bil danes Maribor, če ne bi bilo Rudolfa Maistra in ko se sprašujemo, ali bi danes sploh praznovali rojstni dan slovenske državnosti, če ne bi bilo Jožeta Pučnika, je opozoril Janša.

"Takrat, ko so nekateri še objokovali razpadajočo Jugoslavijo in trdili, da bomo v samostojni Sloveniji jedli travo, ali da bo to samomor za slovenski narod, takrat je Jože Pučnik dejal, da je prišel čas, ko moramo Slovenci postati gospodar na svoji zemlji," je še poudaril Janša.

Poleg obeležitve občinskega in državnega praznika so danes v Grosupljem odprli tudi glavno mestno vpadnico, ki je dobila ime po politiku in sociologu Jožetu Pučniku, je še zapisano na spletni strani stranke SDS.

Ob dnevu državnosti deževale čestitke iz tujine

Predsednik Pahor je ob dnevu državnosti prejel številne čestitke tujih državnikov. Med drugimi so mu čestitali nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, italijanski predsednik Sergio Mattarella, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, papež Frančišek, ruski predsednik Vladimir Putin predsednik ZDA Donald Trump.

Čestitke so poslali tudi madžarski predsednik Janos Ader, novi predsednik Srbije Aleksandar Vučić, češki predsednik Miloš Zeman, španski kralj Felipe VI., finski predsednik Sauli Niinistö, predsednik Irske Michael D. Higgins, japonski cesar Akihito, indijski predsednik Pranab Mukherjee, savdski kralj Salman in mnogi drugi, so sporočili iz urada predsednika republike Boruta Pahorja.

Nemški predsednik Steinmeier je v čestitki poudaril, da Slovenijo in Nemčijo povezuje izjemno prijateljstvo, ki se izraža v dobrih kulturnih in gospodarskih odnosih. Zapisal je, da je prepričan, da bomo tudi v prihodnje uspešno premagovali skupne izzive ter se skupaj zavzemali za močno Evropsko unijo in nadaljnji razvoj evropskega projekta.

Madžarski predsednik je poudaril, da odnosi med državama temeljijo na prijateljstvu in vzajemnem spoštovanju. V preteklem obdobju se ni povečala le blagovna menjava med Madžarsko in Slovenijo, temveč so se po zaslugi rednih srečanj na visoki ravni okrepili tudi politični stiki, še tesnejše je postalo sodelovanje na področju kulture, pa tudi varstvo narodnih manjšin je doseglo novo raven.

Hrvaška predsednica je v čestitki zapisala, da Hrvaško in Slovenijo kot dve sosednji, prijateljski in partnerski državi trajno vežejo številni interesi v dobrobit naših državljanov in medsebojno sodelovanje v okviru EU, zveze Nato in v drugih mednarodnih organizacijah.

Španski kralj Felipe VI. je v čestitki zapisal, da sta državi v 25 letih od vzpostavitve diplomatskih odnosov oblikovali odlične dvostranske odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo skupna prizadevanja v prihodnje še poglobila odkrito prijateljstvo in pripeljala do novih priložnosti za medsebojno povezovanje in sodelovanje.

V imenu ameriških državljanov je Pahorju voščil predsednik Trump, ki je zapisal, da so Američani podpirali Slovenijo ves čas njene neodvisnosti. Ameriški državljani cenijo partnerstvo s Slovenijo, od sodelovanja za izboljšanje stabilnosti na Zahodnem Balkanu do obrambe skupnih vrednot in ljudi pred grožnjo skrajne Islamske države. "Naše partnerstvo bo raslo in bo še močnejše v prihodnosti in Amerika je ponosna, da ima Slovenijo za prijateljsko in zavezniško državo," je zapisal Trump, kot so sporočili iz urada predsednika republike.

Česa se spominjamo na dan državnosti?

Po plebiscitarni odločitvi za samostojno Slovenijo so se v začetku leta 1991 začele priprave na uresničitev tega cilja. Osamosvojitvena dejanja so se nato hitro vrstila. Tedanja skupščina je že marca 1991 sprejela zakon, po katerem za slovenske državljane služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno.

Skupščina je nato 25. junija 1991, dan pred iztekom šestmesečnega roka, postavljenega za uresničitev plebiscitarne odločitve, sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija zato 25. junij praznuje kot dan državnosti.