Večina slovesnosti in osrednja proslava ob dnevu državnosti so se zvrstile že v soboto.
Golob pozval k trudu za boljši jutri za vse
Poudaril je, da državnost ni le status v mednarodnem pravu. "V primeru Slovenije je to tudi odločna in pogumna pot, po kateri se je pred desetletji namenila naša skupnost. Da si kot narod nadenemo lastno identiteto in da si sami klešemo svojo usodo in prihodnost," je zapisal.
Državnost po njegovih navedbah tudi ni dokončno dejstvo, cilj. "Je sklop večnih prizadevanj za boljše življenje, večni boj proti silam, ki bi kratile človekove pravice, in večno negovanje družbe, da ostaja odprta in vključujoča," je dodal.
Današnji praznik, kot poziva premier, zato praznujmo s ponosom in občutkom domoljubja. Zgradili smo državo, ki temelji na enakosti, svobodi, dostojanstvu, solidarnosti in pravičnosti do vseh državljanov. To so po njegovem mnenju vrednote, ki so podstat naše družbe, in samo te omogočajo polni razvoj posameznika in skupnosti.
"Skupaj se moramo truditi, da bi gradili boljši jutri za vse in učinkovito sodelovali v družbeni, gospodarski in politični ureditvi države. Nenazadnje smo država vse njene državljanke in državljani, in verjamem, da se vsakdo med nami s svojim delom ter trudom zavzema, da smo nanjo lahko ponosni," je zapisal Golob.

Kot je dodal, nas načelo solidarnosti povezuje tako doma kot navzven, kjer Slovenija predstavlja vrednote odgovornosti in reševanja zahtevnih vprašanj. Dialog miru in pravičnosti nas po njegovih navedbah vodi v sodelovanje tako znotraj članstva v EU kot v Varnostnem svetu Združenih narodov.
"Naša glavna skrb so potrebe vseh prebivalk in prebivalcev ter morebitne stiske starejših in skrb za mlajše generacije. Enakost državljanov pomeni tudi aktivacijo vseh družbenih skupin in posluh zanje. Ko je položaj posameznika okrnjen zaradi njegove identitete, usmerjenosti ali spola, nazaduje celotna skupnost. Dokler omejujemo svobodo drugega, smo se iz zgodovine naučili malo," je opozoril.
Slovenska ustava nas uči, da smo pravna in socialna država, ki skrbi za človekove pravice in v kateri ima oblast ljudstvo. Kot je spomnil, smo vanjo zapisali tudi, da so v naši državi vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino.
"V teh prazničnih dneh je treba na te vrednote ponovno posebej opozoriti, kajti v naši družbi sovraštvo in nestrpnost nimata mesta," je poudaril.
Složnost in solidarnost, ki smo ju pokazali pred 32 leti, sta po njegovem mnenju močnejši od strahu in nasilja. "Oboje znamo pokazati ob vseh naših mednarodnih zmagoslavjih, ob športnih zmagah naših asov; prav složnost in solidarnost sta tisto, kar nas povezuje v enotno srce, ki bije za naše šampione. In prav ta navdihujoči občutek naj vas spremlja sleherni dan ter opominja, da smo skupaj še močnejši in uspešnejši," je predsednik vlade pozval v poslanici.
Golob vsem želi, da bi te vrednote znali ohraniti v sebi in iz njih črpati navdih za svoja dejanja. Zavedanje, da je prehojena pot v samostojnost omogočila blaginjo in nove priložnosti razvoja naše države, prinaša tudi vrelec novih izzivov, je prepričan.
Tanja Fajon: Nepozaben mejnik v zgodovini naše države
"Pred 32 leti, 25. junija leta 1991, je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna. To je nepozaben mejnik v zgodovini naše države. Bili smo enotni. Bili smo ponosni. V letih zgodovine naše države smo prehodili dolgo pot. Se soočili z mnogimi preizkušnjami. Vedno smo se pobrali, se združili in šli naprej," je v poslanici sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon.
Kot je prepričana, je Slovenija danes na pravi poti, živimo v odprti in strpni družbi: "Smo jedrna članica evropske skupnosti, ki spoštuje človekove pravice, demokracijo, vladavino prava, svobodo medijev in enakost. Smo spoštovana partnerica v mednarodnih organizacij; dejavnik miru, stabilnosti in razvoja v regiji."
Pred dnevi je bila Slovenija izvoljena za sedež nestalne članice Varnostnega sveta OZN, je spomnila: "To priznanje ni le izredni privilegij, ampak predvsem naša dolžnost, da smo proaktivni pri soočanju z skupnimi izzivi ter prizadevanjih za mir, varnost, skrben globalni razvoj in učinkovito soočanje s podnebnimi spremembami. Pot ni bila lahka, ampak smo dokazali, da takrat, ko stopimo skupaj in zavzeto delamo za jasen cilj, znamo in zmoremo dosegati vrhunske rezultate."
Iskren občutek enotnosti in ponosa je po navadi občutiti predvsem ob športnih uspehih naših vrhunskih športnikov. Takrat se združi cel narod in njihov uspeh postane naš. Takšni občutki so me prevzeli 6. junija. Pridobitev priznanja in zaupanja 153 držav je bil naš skupen in poseben uspeh: "Ne bo vedno lahko. Nikoli nam ni bilo. Vem pa, da je marsikaj mogoče, ker vidim potencial v vseh nas. In to je tisto pravo bogastvo naše države - njeni ljudje. Ko stopimo skupaj, smo nepremagljivi."
Srečanje s predsednico
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob današnjem dnevu državnosti v predsedniški palači sprejela obiskovalce. "Moja naloga je biti med vami in stvari, ki se dogajajo v družbi, prenesti na izvršilno vejo oblasti," jim je dejala med ogledom delovnih in protokolarnih prostorov ob dnevu odprtih vrat.
Ob tem je obiskovalcem zagotovila, da se bo trudila, da bo politika pri strateških temah razmišljala skupaj in enotno.
Kot posebej pomembno vprašanje je izpostavila okoljsko, saj da je treba za mlajše generacije paziti na planet. "Mi starejši smo že naredili svoje, tudi precej škode, ampak zdaj se moramo izboljšati," je dejala.
"Država nismo peščica politikov, država smo ljudje," je dodala. Naslovila je tudi mišljenje, da si kdaj ljudje predstavljamo, da je v Sloveniji vse slabo, "ampak ko greš malo po svetu vidiš, da tukaj ni vse narobe".
Kot primer je navedla nedavno analizo ameriške Univerze Yale o najbolj zelenih in trajnostnih državah na svetu, v kateri je Slovenija zasedla 7. mesto, na kar je zelo ponosna, saj se veliko dela na zelenih agendah.
"Bila je zelo izpolnjujoča izkušnja. Zame je to posebno doživetje, prihajam namreč iz Nigerije, kjer ne poznamo tradicije dneva odprtih vrat," je za STA povedal obiskovalec Chiedozie Kenneth Ugwoke.
"To pove veliko o razlikah v politični kulturi. V Nigeriji je med politično elito in državljani široka razdvojenost, skorajda nemogoče je, da bi ljudje izven političnih krogov imeli možnost interakcije z njimi," je dodal Ugwoke, ki je sicer raziskovalec na inštitutu za anatomijo ljubljanske medicinske fakultete.
Ob 18.uri pa bo v Vrhpolju pri Vipavi potekala še osrednja prireditev ob dnevu državnosti 'Ponosni na vrhpolje - osamosvojitveni dogodki dan prej', ki jo organizira Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Slavnostni govornik bo Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS 2017-2022.
Slovenija je sicer dan državnosti že v soboto obeležila s številnimi slovesnostmi, vrhunec prireditev je bila tudi letos osrednja državna proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zbrane je nagovorila predsednica Pirc Musar, ki je poudarila, da država ni le peščica voditeljev, temveč ljudje. Zato se moramo vsi zavzemati za človeku prijazno državo. "Več ko nas je, ki v srcu dobro mislimo, lažje nam bo vsem opravljati svoje naloge in soustvarjati državo, kakršno si želimo in tudi zaslužimo," je dejala. Na slavnostnih sejah sta se sestala tudi državni zbor in državni svet.
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 32 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani.
KOMENTARJI (605)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.