Zunanje ministrstvo je v današnjem odzivu na izjave poslanca LDS in nekdanjega premiera Antona Ropa zapisalo, da Slovenija ne odstopa od evropske politike do Iraka, kot to trdi Rop, temveč jo podpira in uresničuje. Odločitev za sodelovanje v misiji zveze NATO za usposabljanje varnostnih sil v Iraku je utemeljena na več resolucijah Varnostnega sveta ZN.
Resolucije ZN pozivajo države članice in mednarodne organizacije, naj prispevajo svoje sile za stabilizacijo razmer v Iraku. Obenem je, kot so zapisali na MZZ, odločitev slovenske vlade odgovor na prošnjo tedanjega predsednika iraške vlade Ijada Alavija generalnemu sekretarju zveze NATO Jaapu de Hoop Schefferju, naj zveza NATO nudi iraški vladi podporo v obliki usposabljanja in tehnične pomoči.
MZZ navaja, da je odločitev vlade za sodelovanje v misiji zveze NATO za usposabljanje iraških varnostnih sil v skladu s sklepi prejšnje vlade. Na osnovi resolucije VS ZN 1483 je Ropova vlada že sredi leta 2003 razmišljala o bolj aktivnem angažiranju EU in Slovenije pri stabilizaciji Iraka, pojasnjujejo na MZZ. Vlada je nato 24. junija 2004 sprejela izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na vrhu zveze NATO v Carigradu, kjer je Rop podprl odločitev o ponudbi zveze NATO za pomoč Iraku pri usposabljanju iraških varnostnih sil, dodaja MZZ.
Kot navajajo na MZZ, je Ropova vlada 18. novembra 2004 soglašala s ponudbo za napotitev petih pripadnikov SV za usposabljanje iraških varnostnih sil v okviru misije NATO v tretjo državo. Tega sklepa po trditvah MZZ ni mogoče v celoti uresničiti, saj je Severnoatlantski svet 8. aprila 2005 sklenil, da se usposabljanje zunaj Iraka ne bo izvajalo.
Liberalna akademija proti odločitvi
Napotitev štirih častnikov slovenske vojske v Irak je kot pomoč Iraku povsem zanemarljiva, ne pa tudi kot gesta slovenske vlade, menijo v društvu za preučevanje politične demokracije in liberalizma Liberalna akademija. Vsako pošiljanje pripadnikov oboroženih sil na to območje je v tem trenutku predvsem izraz strinjanja s sedanjo globalno politiko ameriškega predsednika Georgea Busha, zato v Liberalni akademiji tej potezi slovenske vlade nasprotujejo.
"Ne glede na to, kako majhno je število na to območje napotenih vojakov - dragoceno je življenje vsakega od njih - bo v Iraku plapolala slovenska zastava, kar ima jasen simbolni pomen," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik društva Darko Štrajn.
"Če upoštevamo, katere države že od samega začetka sodelujejo v zgrešeni akciji v Iraku, se jasno pokaže, da se Slovenija spet vrača v znano 'vilniuško družbo'," še piše v sporočilu za javnost. To pa po mnenju Liberalne akademije pomeni, da slovenska vlada podcenjuje spomin slovenskih državljank in državljanov, ki so že pred intervencijo v Iraku zahtevali umik Slovenije iz vrst držav Rumsfeldove "nove Evrope" - držav, katerih zastopniki so podpisali znano vilniuško izjavo.
"Naj spomnimo, da so podpisniki te izjave takrat svetu sporočili, da verjamejo v ameriške trditve o obstoju orožja za množično uničevanje v Iraku in o povezanosti te države s teroristično mrežo, še preden so bili v palači ZN objavljeni dokazi za take trditve, ki so bili takoj prepoznani kot skrajno dvomljivi in pred kratkim tudi dokončno zavrženi," opozarjajo v Liberalni akademiji.
Takratna slovenska vlada je po navedbah Liberalne akademije prisluhnila glasno izraženemu javnemu mnenju in od takrat je veljalo, da bo Slovenija sodelovala predvsem v smiselnih oblikah pomoči Iraku zunaj njega in se bo udeležila akcij pomoči v Iraku samo na podlagi široko dogovorjenih dejavnosti v okviru ZN in EU. “Slovenska vlada je svojo odločitev sprejela brez posvetovanja z opozicijo in javnostjo. Še zlasti je gotovo, da ne bi dobila podpore javnosti ob vsakem premisleku o verjetnem poslabšanju varnostnih razmer tudi v Sloveniji,” še dodajajo.
