'Slovenija po vstopu Hrvaške v schengen pripravljena uvesti nadzor na meji'

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se udeležuje zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije, kjer je spričo naraščajočega števila prihodov nezakonitih migrantov v EU dejala, da lahko za Slovenijo notranji nadzor, ki ga izvaja več držav članic schengna in je v nasprotju s pravom EU, predstavlja resen problem in velik izziv. To pa še posebej, ker imamo že na meji z Avstrijo občasne notranje kontrole, je dejala.

"Z vstopom Hrvaške v schengen si seveda ne želimo, da bi s porastom nezakonitih prebežnikov, priseljencev, beguncev Slovenija postala nekakšen žep," je poudarila. Zato svoje kolege v EU ves čas opozarja, da je treba v schengnu postaviti jasna pravila, omejiti notranji nadzor, če ta res niso potreben. Reforma, ki že nekaj let poteka, se mora resnično zgoditi, sicer bo schengen lahko resno ogrožen. Ne želi si namreč, da bi bila širitev na Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo neuspeh za vse, tudi za Slovenijo.

Povedala je še, da Slovenija razmišlja tudi o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško po njenem vstopu v schengensko območje. "Slovenija je pripravljena, da z naslednjim dnem, tednom, mesecem, ko ali če bo to potrebno, tudi sama uvede notranje kontrole. Na to opozarjamo tudi v pogovorih s svojimi sogovorniki," je na novinarski konferenci po zasedanju zunanjih ministrov EU povedala ministrica Fajon.

O vstopu Hrvaške v schengensko območje bodo notranji ministri držav članic predvidoma odločali 8. decembra, pri čemer je pričakovati, da bodo podprli vstop slovenske južne sosede v schengen s 1. januarjem prihodnje leto.

Gradivo za zasedanje pripravlja notranje ministrstvo, vlada pa ga bo obravnavala v četrtek, je povedala zunanja ministrica. Notranje ministrstvo predlaga, da Slovenija podpre hrvaški vstop v schengen, pripravlja pa tudi enostransko izjavo glede arbitražne razsodbe, je povedala ministrica. Gradivo bo najprej obravnavala vlada, nato pa še pristojni odbori državnega zbora, je pojasnila.

Da postajajo t. i. žep za migrante, sicer vse glasneje poudarjajo v srbski Vojvodini. Tam so zaradi novega navala beguncev na balkanski poti v relativno kratkem obdobju izvedli na tisoče "akcij" na okoli 300 kilometrih ograjenega ozemlja med Madžarsko in Srbijo. Cilj je odganjanje skupin tihotapcev, aretacije migrantov in njihovo vračanje. Na meji so letos ujeli že 1600 tihotapcev.