Slovenija po padcu režima v Siriji ne ustavlja prošenj za mednarodno zaščito

Po padcu dolgoletnega režima sirskega predsednika Bašarja al Asada minuli konec tedna je več držav, med njimi Nemčija in Avstrija, javilo, da začasno ustavljajo obravnave prošenj za azil sirskih državljanov.

Evropska komisija je v torek poudarila, da morajo države članice EU pri obravnavi prošenj za azil upoštevati pravila EU. Vsako prošnjo je treba obravnavati posebej, pri čemer pravila EU omogočajo tudi preložitev obravnave.

Iz podatkov Eurostata je med drugim razvidno, da je Slovenija lani sirskim državljanom odobrila 30, v letu pred tem pa 15 prošenj za mednarodno zaščito.

Iz podatkov slovenskega notranjega ministrstva pa med drugim izhaja, da Sirci še vedno prednjačijo med migranti, ki nezakonito prestopijo mejo - v prvih desetih mesecih leta jih je bilo več kot 14.000.

Letos je bilo do decembra vloženih 184 prošenj Sircev za mednarodno zaščito. Lani so jih skupno vložili 48, predlani pa 43, še izhaja iz podatkov, objavljenih na spletni strani vlade.

Fajonova za enoten pristop obravnave prošenj Sircev za azil v EU

Zunanja ministrica Tanja Fajon si pri morebitnih spremembah obravnav prošenj Sircev za azil po padcu režima želi enotnega pristopa v EU. Potem ko je več držav začasno ustavilo obravnavo teh prošenj, je danes v DZ spomnila na poziv Evropske komisije, da z odločitvami ne gre hiteti, in izpostavila majhno število podeljenih azilov Sircem v Sloveniji.

Ob vsaki spremembi razmer v državi izvora je treba vnovič preučiti situacijo in to upoštevati pri vsebinskem odločanju, je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko dejala Fajonova, ki jo je poslanec SDS Žan Mahnič pozval, naj Slovenija Sirijo uvrsti na seznam varnih držav, ustavi obravnave prošenj za azil in izžene Sirce, ki so ga v zadnjih letih prejeli.

Fajonova je izpostavila svarilo Evropske komisije, da pri odločanju o tem ne gre hiteti. Izpostavila je pomen varovanja civilistov in poudarila, da bodo razmere še nadalje spremljali in analizirali. "Zadnje, kar si želimo, je, da bi se zdaj dogajale kakšne sekundarne migracije sirskih prosilcev zaradi zaostrene retorike v posameznih državah članicah," je dejala.

Nujen se ji zdi enoten pristop oziroma vsaj enotna komunikacija članic EU in pričakuje, da bo na celotni evropski ravni sprejeta skupna odločitev, o čemer naj bi že v četrtek govorili notranji ministri držav članic.

Kot je poudarila, bi sicer v primeru Slovenije tovrstne odločitve imele precej simboličen učinek. "Glede na to, da smo mi imeli približno, če se ne motim, 30 odločitev o podelitvi zaščite azila sirskim prebivalcem v letu, letu prej pa 15 in da teh prošenj za zaščito pri nas ni veliko, bi taka odločitev imela zelo simboličen pomen," je dejala.

Tudi glede samih razmer v Siriji je poudarila pomen pozornega spremljanja. "Sirija je zdaj na nekem zelo pomembnem razpotju – ali mir ali vojna, ali svoboda ali brezpravje, blaginja ali beda, in njena prihodnost bo odvisna predvsem od pogojev te politične tranzicije, ohranitve institucij," je dejala ter se zavzela za vključujočo in stabilno tranzicijo.

Posvarila je pred posledicami morebitnega vnovičnega konflikta, ki da bi vplival na celotno regijo Bližnjega vzhoda in ogrozil nedavni napredek, krhko premirje v Libanonu in poslabšal že tako negotovo migracijsko situacijo. Obsežen pogovor na to temo pričakuje tudi na zasedanju zunanjih ministrov EU v ponedeljek.