Slovenija po indeksu enakosti spolov na 12. mestu med članicami EU

Indeks enakosti spolov 2021 je bil tokrat prvič usmerjen na zdravje s poudarkom na spolnem in reproduktivnem ter duševnem zdravju, posebej v času covida-19.

Povprečje EU znaša 68 točk, kar je za 0,6 točke bolje od leta 2020. Posledice pandemije covida-19 pa lahko glede na ocene inštituta v prihodnje izničijo ta napredek na področju zmanjševanja razlik med spoloma, so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Najboljši rezultat tako kot že lani dosega Švedska s 83,9 točke, na drugem mestu je Danska s 77,8 točke, na tretjem mestu pa je Nizozemska s 75,9 točke. Na zadnjem mestu je Grčija (52,5 točke), tik pred njo pa Madžarska (53,4) in Romunija (54,5).

Kako se je uvrstila Slovenija?

Indeks vključuje šest ključnih področij: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje ter presečno področje nasilje. Na področju dela Slovenija dosega 73 točk, kar je glede na lansko leto za 0,1 točke manj. Razlog za slabši rezultat je večja spolna segregacija pri zaposlovanju.

Na področju denarja, ki denimo vključuje tudi povprečni neto dohodek in stopnjo tveganja revščine, Slovenija dosega 83,7 točke in je glede na lansko leto napredovala za 0,7 točke. Za prav toliko je napredovala na področju znanja, kjer je dosegla 56,6 točke. Še vedno pa so na področju znanja razlike med spoloma v naši državi največje, kjer smo se med vsemi članicami uvrstili na 18. mesto.

Na področju moči, ki upošteva denimo zastopanost spolov v vladi in parlamentu, je Slovenija zbrala 53 točk, kar je v primerjavi z lanskim letom dve točki manj. Razlog za poslabšanje rezultata je nižje število ministric v vladi. Od leta 2010 se je zvišal delež žensk v upravnih odborih največjih družb, ki kotirajo na borzi, in sicer z 10 na 24 odstotkov, delež žensk v upravnem odboru centralne banke pa je ostal 20-odstoten.

Neenakosti spolov na področju zdravja

Slovenija na področju zdravja dosega 87,8 točke, kar je 0,9 točke bolje kot lani. Moški ocenjujejo svoje zdravje bolje kot ženske, čeprav je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju šest let višja kot pri moških. Dostopnost do zdravstvenih storitev se je letos v primerjavi z lanskim letom izboljšala za 0,4 točke, zdravstveno stanje pa za 2,4 točke.

Pričakovana zdrava leta življenja po 65. letu starosti so enaka tako za ženske kot za moške. V Sloveniji je približno 60 odstotkov žensk in 59 odstotkov moških tedensko fizično aktivnih zunaj delovnega časa. To je več od povprečja EU, in sicer pri ženskah za 18 odstotnih točk in pri moških za 12 odstotnih točk.

V Sloveniji ima približno 47 odstotkov žensk in 40 odstotkov moških težave s plačevanjem nepričakovanih stroškov zdravstvenih storitev na primarni ravni. To predstavlja eno največjih razlik med spoloma v EU in tudi eno največjih razlik v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 19 odstotkov pri ženskah in 17 odstotkov pri moških.

Indeks na področju nasilja zaradi pomanjkanja primerljivih podatkov za celotno EU tokrat ne podaja ocene napredka. Evropski statistični urad Eurostat trenutno usklajuje raziskavo o nasilju na podlagi spola v EU, rezultati pa bodo vključeni v indeks za leto 2024, so še navedli na ministrstvu.

Na konferenci sodeloval tudi minister Poklukar

Virtualne konference ob predstavitvi indeksa se je na povabilo Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) udeležil tudi minister za zdravje Janez Poklukar.

Povedal je, da je kriza koronavirusa pokazala šibke točke zdravstvenega sistema, ki so predvsem v pomanjkanju kadra in prešibkem vlaganju v zdravstvo. Kot je pojasnil, je zato vlada sprejela zakon o investicijah v zdravstvu, prizadevanja pa tečejo tudi na področju zagotavljanja kadrov. "Orisal je nekatere razlike med spoloma v luči pandemije. Povedal je, da je v Sloveniji pripravljena resolucija o enakosti spolov, ki bo naslovila odprta vprašanja za zmanjševanje razlik v enakosti moških in žensk," so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za zdravje.  

Minister je izpostavil tudi močne točke našega zdravstvenega sistema, ki so predvsem v splošno dostopnem reproduktivnem zdravstvenem varstvu na primarni ravni in v vključevanju obeh staršev na pripravo na starševstvo. V luči predsedovanja Slovenije Svetu EU je izpostavil prizadevanja Slovenije za izgradnjo zdravstvene unije. Poudaril je prizadevanja, da bi prek cepljenja poskrbeli za izhod iz covida-19 krize, so še zapisali na ministrstvu.